Spomladanski čas je ravno pravšnji za sprehode v naravi in nabiranje rastlin na okoliških travnikih. Na teh lahko najdemo tudi nekatere 'pozabljene' rastline, ki so lahko koristne in so bile priljubljene v naši mladosti, takšna je tudi navadna kislica.

Se spomnite kislic? To so tiste visoke in ozke zelene rastline, ki imajo na vrhu majhne rdeče cvetove in ste jih zagotovo kot otroci vsi poskusili med sprehodom ali igranjem na travniku. 

Se iz otroštva spomnite nabiranja kislic?

Gre za divjo rastlino, ki jo imenujemo navadna kislica, raste pa praktično na vsakem travniku ali pašniku v okolici.

Najbolj poznana je ravno po tem, da vzamemo njeno steblo in jo prežvekujemo, saj ima (za mnoge) prijeten kisel okus, zanimiva pa je predvsem otrokom, da lahko ob njej spačijo obraz in se ob nabiranju rastlin zabavajo.

Vendarle pa je navadna kislica veliko več kot zgolj rastlina za zabavno prežvekovanje. Že tisočletja jo po vsem svetu uporabljajo tudi kot zdravilno zelišče, zelenjavo in celo barvilo.

V nadaljevanju smo zbrali nekaj koristnih učinkovin divjih kislic.

Užitna divja rastlina s številnimi učinkovinami

Kislica je odlična divja rastlina, ki jo najdemo tako v Evropi kot tudi v Aziji. Ima zelenkasto-rdeče steblo ter značilne suličasto oblikovane liste. Cveti od maja do konca junija, njeni cvetovi pa so majhni in zvezdasti ter zeleno-rumene ali rdečkaste barve.

Spada med užitne in nadvse koristne rastline, najpogosteje pa jo uživamo torej tako, da jo odtrgamo in vtaknemo med zobe.

Njen okus je kisel, a hkrati nadvse osvežilen, zaradi česar nekateri pravijo, da jih kislica med sprehodom odžeja. Že tisočletja pa jo uporabljajo tudi kot zdravilno zelišče, zelenjavo ali kot naravno barvilo za barvanje blaga. 

Bogata z vitamini in minerali, odlična v boju proti slabokrvnosti in boleznim

Koristna je predvsem zato, ker je izredno bogata z vitaminoma A in C, vsebuje pa tudi precej koristnih mineralov, na primer mangana, železa, magnezija, fosforja in kalija. V plodovih so prav tako zdrave maščobe, sladkorji in beljakovine.

Deluje kot antioksidant in se bori proti bakterijam. 

V tradicionalnem zdravilstvu so jo nekoč uporabljali kot sredstvo proti slabokrvnosti in driski, velja pa tudi za blag diuretik. Uporablja se lahko za čiščenje ranic povzročenih z vodenimi kozami, akne, mehurčke, izpuščaje in druge kožne rane. Preprečuje srbenje, lajša bolečine in pospeši proces celjenja.

Zaradi njenega kislega okusa lahko pomaga pri pomanjkanju apetita, zastajanju vode in za čiščenje krvi, z njo pa naj bi zdravili tudi rakava obolenja ter vnetja ustne votline.

Nadvse uporabna tudi v kulinariki

Ker ima navadna kislica pester nabor koristnih učinkovin, jo številni radi vključujejo tudi v kulinariko. 

Mladi listi se lahko na primer uporabljajo kot zelenjava - v solati, namazih, zelenjavnih nadevih ali prelivih. Iz njih pa se lahko stisne tudi zeleni sok, katerega se lahko uporabi kot zdravilo proti prehladu z močnim nahodom ali pri težavah z dihanjem. Pomagal naj bi tudi pri težavah z jetri, menstrualnih težavah, zlatenici in obolenju živcev.

Liste kislice, tako sveže kot posušene, se lahko uporabi tudi za čaj iz kislice. Ta naj bi zniževal močno povišano temperaturo, pomagal pri želodčnih in črevesnih težavah ter težavah s hemoroidi. Namenjen pa tudi grgranju, kadar so prisotne afte ali vneto grlo. 

Rastlina je prav tako odlična izbira za dekoracijo krožnika, zaradi svojega kiselkasto-limoninega okusa pa lahko odlično popestri ribje jedi, pečeno zelenjavo, perutnino in tofu.

Običajno jo jemo presno, brez težav pa jo lahko tudi skuhamo in jo pripravimo na podoben način kot špinačo.

Uživanje kislice naj bo zmerno

Kljub temu da gre za zdravilno rastlino, pa velja pri kislici podobno kot pri rabarbari, da jo je treba uživati v zmernih količinah. Vsebuje oksalno kislino in tanine, zaradi česar je ne smemo uživati preveč in prepogosto.

Večjim količinam kislice naj se predvsem izognejo vsi tisti, ki imajo težave s putiko, z ledvičnimi kamni ali revmatskimi obolenji. Odsvetuje se tudi pljučnim in želodčnim bolnikom.

Uporabite jo lahko celo za čiščenje

Navadna kislica pa ni samo za prežvekovanje in uporabo v kulinariki, med drugim je primerna tudi za čiščenje gospodinjstev.

S sokom mladih listov kislice lahko odstranimo rjo in druge madeže s perila in srebrnine. Ker reagira v stiku z železom, pa ni priporočljivo, da jo pripravljamo v kovinski posodi ali jo mešamo s priborom iz železa.

Komentarji (17)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Jkao (nepreverjen)

Kislice so razlog, zakoj se najvec odraslih in otrok okuzi z glistami! Rastline se v naravi ne jejo neoprane. Celo tiste ka rastejo naklaj, ge jo lejko vsaka macka, pes, lisica, srna poscijo…

VojkoZMajolko (nepreverjen)

Kopirano: "Poznamo več vrst glist. Nekatere med njimi živijo prosto v naravi, zemlji, vodi, druge zajedajo (parazitirajo) na rastlinah in živalih, nekatere pa samo v človeku. Gostitelj podančice (Enterobius vermicularis) in navadne človeške gliste (Ascaris lumbricoides) je izključno človek. Okužba je fekalno oralna, lahko neposredna (okuženi prsti-usta), lahko posredna (stik s predmetom, površinami, hrano, na katerih so jajčeca, ki jih zanesemo nato v usta)." Torej bi moral nekdo pred zaužitjem "opraviti potrebo" po kislici.

In reply to by Jkao (nepreverjen)

čarni vrag (nepreverjen)

to rastlino pri nas imenujemo konjska smrt
in je smrtno nevarna

In reply to by VojkoZMajolko (nepreverjen)

Ficho81 (nepreverjen)

Prinàs je tou ščávnjek,pojo san ga kak dičák na kile,tak ka san po vaše nej konj,ka šče živén!Nej je smrtna,gnes ga pa žmetno najdeš!

In reply to by čarni vrag (nepreverjen)

Oboževalec (nepreverjen)

Zuta minuta...

Oopuic (nepreverjen)

Vse prespricano s herbicidi in gnojevko, tam kjer še raste in vsak travnik že preorane s strani kulakov v njive ker so večje subvencije.

mišo 1o (nepreverjen)

Kulaki tak edini dobro živijo in uničujejo naravo.Čudno,da se inšpekcija vtika samo v siromake,šteri z 15 hektari komaj živtarijo.

In reply to by Oopuic (nepreverjen)

🤣 (nepreverjen)

S 15 hektari zivotarijo? S kec pa te novi John Deeri keri niti na cesto ne pasejo? 😂

In reply to by mišo 1o (nepreverjen)

mišo 1o (nepreverjen)

Sigurno ne od prihodka iz kmetije,pa tudi na razpisaj nika ne dobiš ka maš premalo.Na žalost je vse prilagojeno za velke kmete.Ministrica bi tau mogla znati kak se na takšni kmetiji težko preživi,ka je na takši kmetiji gor zrasla.

In reply to by 🤣 (nepreverjen)

Ficho81 (nepreverjen)

Či bi pa möu 500 hektárof,te bi pa pá stonjau,ka moreš delati,pa ne bi möu časa tu norije pijsati,puno pejnez,pa nikaj časa za zapraviti té pejneze!Bole,ka životáriš pri sousidi na klintouni,kak ka maš pejneze,štere nemaš časa za zapraviti!Inšpektor pa pri kulàki dobij ozimnico,štero njemi socialni kmet nemre dati!Narávo pa najbole zeléni vničavlejo,pa šče zatou velke pejneze dobijo!

In reply to by mišo 1o (nepreverjen)

Temu smo rekli (nepreverjen)

ščabe babe

čarni vrag (nepreverjen)

Živel Golob in njegovi manijaki! Jedli bomo travo in župo iz insektov.

Luke Tegg (nepreverjen)

My pal's pal makes $ seventy-eight hourly on the internet. She has been without work for 5 months however in the final month her fee became $12747 really walking on the internet for some hours. look at more on this internet website online.....www.Cash.Salary49.com

BREJA ČOKA (nepreverjen)

Jeeeeeee kislice ali ščavnjek. Tau smo deca radi geli da smo pasli krave. Najbaukše so bile tan ge se je krava sposrala. Iz tistoga dreka je zraso cejli šop.

Templer (nepreverjen)

V moji mladosti smo jih jedli ja,toda to bi sedaj vsakemu odsvetoval,saj je narava totalno zastrupljena.

Ficho81 (nepreverjen)

Tan sploj ne zrastè,ge je zemla zastruplena!Ge se krava poserje,je ščavnjek zraseu!To je produkt ostankof mlejka, štero se je nej podóujilo,pa ga je krava skijsanoga posrála!

In reply to by Templer (nepreverjen)

Julči (nepreverjen)

No vidiš nismo samo sesalci zdaj smo tudi prežvekovalci!

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice