Na sejmu Agra so včeraj, 29. avgusta 2023, pripravili strokovni posvet o možnosti namakanja kmetijskih površin na območju Pomurja.
Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, je dejal, da vsebina dogodka sicer ne sovpada najbolj s tem, ko se Slovenija sooča s poplavami, kar pa nič ne zmanjšuje pomembnosti tega posveta.
»Tako kot imamo danes poplave, se lahko zgodi že jutri, da se bomo srečali s sušo, ki predstavlja eno večjih groženj kmetijstvu in gospodarstvu tako v naši regiji kot tudi širše,« je dodal.
Na posvetu so predstavili projekt, na katerem so delali zadnji dve leti, o projektu pa so obvestili strokovno javnost.
»Brez namakanja kmetijstva v Pomurju enostavno ne bo«
Cilj njihovih aktivnosti je, da omogočijo pomurskim kmetom in kmetijskemu gospodarstvu, da bodo lahko v prihodnje namakali 15.000 hektarjev obdelovalnih površin.
»Danes namakamo zgolj slabih 1000 hektarjev površin. Zavedati se moramo, da brez namakanja, kmetijstva v Pomurju enostavno ne bo. Imamo to srečo, da živimo ob reki Muri, ki nam vodo ponudi takrat, ko jo najbolj potrebujemo,« je povedal Grah.
»Ne bomo se pogovarjali, ali bomo namakali, ampak kdaj in kako bomo namakali,« je dodal.
Namakanje je nujno zaradi ekstremnih razmer in spomladanskih vetrov
Naslednji je na posvetu spregovoril Stanko Kapun, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota.
Pojasnil je, da so na področju namakanja nekaj že naredili, saj se predvsem trajni nasadi na področju Pomurja že namakajo.
Po njegovi oceni je zaradi ekstremnih razmer, sušnih obdobij in spomladanskih vetrov, ki še dodatno izsušujejo kmetijsko zemljo, nujno namakanje kmetijskih površin.
»Če želimo, da v prihodnje ne izgubimo 15.000 hektarjev kmetijskih površin, je nujno, da gremo v namakanje,« je jasen.
»Suše kot naravni pojav moramo obvladovati«
Andrej Biro, direktor Vodnogospodarskega podjetja Pomgrad in strokovnjak za vodarstvo, je predstavil, zakaj je namakanje sploh pomembno.
»Poznamo pretekle suše, poznamo podnebne spremembe, poznamo škodo, ki jo suše povzročajo ... Suše kot naravni pojav moramo obvladovati, če želimo imeti v prihodnje neko kontinuiteto v kmetijstvu,« je dejal.
Ob tem je dodal: »Ključna zadeva je prilagajanje. Škode v Pomurju zaradi suše v zadnjih 50 letih je bilo 50 milijonov evrov.«
Najvišji pretok reke Mure ravno v času, ko so potrebe po vodi največje
Kot je Biro pojasnil, ima reka Mura ravno v času, ko so potrebe po vodi največje, najvišji pretok. V povprečju je pretok Mure 150 kubičnih metrov na sekundo, večji del tega je v spomladanskih in poletnih mesecih.
Namakanje kmetijskih površin iz podtalnice ni mogoče
Večina polj v Pomurju se napaja iz padavin. Več kot dve tretjini vode, ki jo imamo v podzemni vodi, pa pride iz padavin.
Namakanje iz podzemnih voda ni mogoče: »Če bi poskušali odvzeti količino vode, ki jo potrebujemo za namakanje 15.000 hektarjev, je bilo ugotovljeno, da bi podzemna voda padla za več kot pet metrov. Trenutno jo imamo v povprečju na globini meter in pol.«
Kako bi potekal odvzem vode iz Mure?
Voda iz reke Mure bi se odvzemala na dveh lokacijah, z bočnim odvzemom, brez črpanja vode iz reke.
»Z zajezitvijo, ki ni betonska pregrada, ampak je potopljena grča, bi se voda zajezila do te mere, da bi jo bilo možno v zgornjem delu speljati iz reke.
Od reke Mure do obstoječih vodotokov bi se prekopalo kanale, tam kjer tega ni, voda pa bi se po vodotokih speljala do odvzemnih lagun.
Na odvzemnih lagunah bi bila črpališča, preko vodotokov pa bi se vodo speljalo do hidrantov, ki bi bil ob kmetijskih površinah,« je pojasnil Biro.
Odvzemni mesti bi bili na Petanjcih in v Vučji vasi.
Količina vode, ki po Muri preteče v enem do dveh dneh, je zadostna za celoletno namakanje
Za namakanje 15.000 hektarjev kmetijskih površin bi po ocenah Biroja potrebovali med devet in 18 milijoni kubičnih metrov vode na leto. Povprečen pretok Mure je 150 kubičnih metrov na sekundo, kar pomeni, da v enem dnevu preteče okoli 13 milijonov kubičnih metrov vode.
Torej je loličina vode, ki po Muri preteče v enem do dveh dneh, zadostna za celoletno namakanje 15.000 hektarjev kmetijskih površin.
Komentarji (23)
Ste normalne ge do pa ribe plavale ge do pa ptiče vodao mele :))))
Tu je glaven modrijaš gospod HABJANIČ, ka de on povedo tak de.
In reply to Ste normalne ge do pa ribe… by Rrrrr (ni preverjeno)
kdo koga v glavo
Naj se to začne izvajati, ker do konca izvedbe bo preteklo precej časa in vode. Najprej birokrati, ki si bodo izmišljali takšne pogoje, da bo to težko izvesti. Birokracija nas potiska za Albanijo. Ampak birokrati morajo upravičiti svoje delovna mesta in prevelike plače.... Zaradi tega se uničuje gospodarstvo.
Piše se leto 2023 bi pa se kar se pogovarjamo......Študije pa zakuske pa zakoj nebi tu smo močni,... Izvedba pa smo nula...
Ka ne počin od smeja. Stari egipčani so začali namakati z Nila pred 5000 lejtami. Brez sestankov, brez načrtof, brez mlatenja prazne slame. Samo namakali so ka njin je jasno ka se bole raste če ma zadosta vode.
Bile je ena izmed najbolj onesnaženih rek na svetu, s tisto brozgo ne bi niti cest pral, kaj šele spuščal na zelenjavo. Tudi tisti uvoženi krompir iz Egipta ki raste v čistem ustavnem pesku je brez okusa in ni vreden niti centa.
In reply to Ka ne počin od smeja. Stari… by Stari sobočanec (ni preverjeno)
Zdaj pa resni viden,ka se resno vsen mejša v glave. Pa ka si ti Grajšček normalen? Eno sezono,ka je Mura bila malo višja pa že maš tak betežne ideje. Cvek si v glavo vdare. Idiot. Murska šuma se siši idiot, ka ma premalo vlage. Halo bikec. Z temi studencame,ka se grajovčeke napajate ste zjebale celo mursko šumo. Zdaj pa še te norije te po toj nore glave odijo. V gnoj se zakople tele mamino. Tou ti tan v Ljubljane modruvle z ljubljanico pa nutrijame. Posebno poročilo Graje. Z glavo se v zid zalete. Sran te je lejko bikec eden.
Pametni ljudi u pisarnama. V se gene prokleta pisarniška gnida. Eno je pisarna pa papere drugo pa je realnost v narave. Brez veze, ka tou pišen tak te pisrniške mole tou ne skužijo. Adijo Slovenija. Zapravte jo do konca.
Pravi fantazerji ti naši stručnjaki.Pred 50 leti so izsuševali, zdaj bi pa namakali. Glavno ka mafnejo. Glij tak ne razmin kak bi naj voda iz Mure tekla na polja in to brez črpalk.
Habjanič in pacienti naravovarstveniki so že prote. Za pejneze kere njin obečavlejo do še en projekt minerali z kvazi "varovanjem" narave pa naturo, pa ptičami, pa ribice! Čakamo samo ka še premurskoa komara vo najdejo ka še to zaščitijo ! #Gamad brezdelska
sem čula, da je Habjanič zelo pameten mož,
vse razume in vse obvlada,
nič čudnega,
je dolgo študiral.
In reply to Habjanič in pacienti… by majII (ni preverjeno)
kak mamo butalce,so njive ,pasniki zapusceni,ka so celo leto pod vodo ,
bebasto za svoja leta ,letno kartanje snopsa ,dele pa mozag ne dela
Zakoj bi mogli kopati kanale do odvzemnih lagun??? Neje bol enostavno črpati vodo direktno iz Mure ? Pač moje mnenje.
Hmmmm, kak ste se vsi gor vužgali za in proti.
Dejstva so pa taka, da je teoretično predstavljen projekt zanimiv in mogoče izvedljiv.
Praktično pa zelo, zelo drag.
In še en problem je, ki se ga vedno spregleda.
Ogromno lastnikov zemlje, majhne parcele in na vsakih nekaj metrov različne kulture na teh majhnih njivah.
Ta projekt se NIKOLI ne bi finančno izšel.
Kaj so že vsi pozabili na Pomuski vodovod, sistemi A, B in C ?
150 milijonov, pred več kot 10 leti !!!
Bedaki, bi z gnojnico ki vsebuje težke kovine namakalni pomurska polja. Najprej naj naredijo monitoringa in kemicno analizo vode iz reke Mure in potem se pametne delajo.
Pa nej je reka krijva či je gnojnica pa puna težkih kovin. Što je krif za tau ……..menda nej ribe.
In reply to Bedaki, bi z gnojnico ki… by Ojhhnn (ni preverjeno)
Tile živijo v pravljici. Naj si pogledajo svetovne primere dolgoročnega namakanja in površin. Reka in jezera so se popolnoma izsušila, zemlja pa je postala kot puščava. A kdo misli da v času suše tudi v reki Muri novi vode ne pade? Avstrijci v suši še bolj zaprejo zapornice, naši poberejo za namakanje in struga je suha. Preveč populistično od teh razpravljalcev.
Pogledni si Izrael. Pred 10 leti puščava, zdaj pa raste kukorca. Samo Židje so pametni, mi pa Bog pomagaj. Cepljeni z balkansko kulturo.
In reply to Tile živijo v pravljici. Naj… by Klwww (ni preverjeno)
pri nas tudi raste kukorca in brez namakanja in kaj sedaj. Niso ono obogateli s kukorco, nej, nej, ampak z bančnioštvom, orožjem, zlatarstvom itd
In reply to Pogledni si Izrael. Pred 10… by čarni vrag (ni preverjeno)
Z namakanjem bi bil pridelek bistveno večji. Nisem napisal, da so Izraelci obogateli zaradi namakanja ampak zaradi pameti. Ker so pametni tudi namakajo.
In reply to pri nas tudi raste kukorca… by 333 (ni preverjeno)
Najbolj enostavno bi bilo položiti cevovod od Mure do Ledave.
Najprej.
1. Koliko so tile populisti dobili za reklmairanje tega projketa in nastop na sejmu?
2. gre za projket od katerega ima edino velike dobičke kapitalis in to je gradbinec in upravljalec sistema
3. če kdo mislim, da bo kmet plačeval še eno dodatno položnico in potem pšenico prodal za kot je bilo letos cca 160-180 eur po toni in pri tem delal 1000 eur izgube na hektar se zelo moti
4. kako je zaživel nakalni sistem v Ivancih? ali so tam kmetje kaj bolj bogati in majo več pridelka ali se sploh kdo ga uporablja?
5. zakaj ne naredijo namakalni sistem iz soboške kamešnice za okoliške kmete in celotno okolico mesta, ne samo za njive ki jih obdeluje panvita? ali iz ledavskega jezera?
6. intezivno kmetisjtvo je v dolgih letih uporabe kemije in vsem mogočih psticidov ter težke mehanizacije uničilo in vedno bolj uničuje zgornjo rodovitno plast, ki pastaj manj rodovitna, že skuraj puščavska. Eno n amaknanje to ne reši
7. izkušnja iz zadrževalnika vogršček (nevzdrževanje, itd) je lep primer kako sistem ne funkcionira poleg tega pa je tam kras, kjeer voda hiro odteče z njiv in ni prmerjave s pomursko ravnico.
Starejše novice
