Predstojnik cerkvenega prava meni, da je ukinjanje botrov nerazumljivo: »Tudi duhovniki in škofje nismo brezmadežni«

Naj ukinejo nabirko itak je nepotrebna.

Že dugo ste madežni

Samo tak veselo naprej.... zaceli ste z kapitulacijo RKC, in javnosti izpostavili da se imate za vse mogoče. Popi se bagzivajo vse povsod kjer jim to prilika nudi, so najvecji grešniki ter prešuštniki in oni bojo sodili kdo je primeren za kaj! Pa vse jih pobacati ven iz cerkva! Cerkve niso njihove, to je od faranov. Cerkev je njim samo orodje za finančno bogatenje!

Nej botrov Štumfa treba zamenjati, ne samo v Beltincih tudi drugje se kaže njegova samovolja. kdo mu ne paše ga zamenja. Če kdo dela slabo cerkvi je to on, ki ne upošteve nikogar. Najslabši škof v zgodovini Slovenije. Upan ka bodo nadrejeni ukrepali. Predstojnik katedre je zelo dobro zapisal NE enoumju in razkolu ampak sodelovanje in iti v korak z časom. Če pa njegova obvelja pa naj starši bojkotirajo birmo. Sramotno je ka boter ne more biti neporočen in brez zakramenta, medtem ka oni grešijo vsak dan oni ki so se zavezali brezmadežnosti. Zaradi takih kot je Štrumf bodo cerkve zapirali.

Glede na zapisano in strokovno utemeljeno PRIČAKUJEMO DA ŠKOF ŠTUMF IN BELTINSKA POPA imajo toliko morale in dostojanstva DA TAKOJ ODSTOPIJO, to kar delajo ni krščansko niti v skladu s cerkvenim - kanskim pravom. TU IMATE V CELOTI MNENJE NAJVIŠJEGA PREDSTAVNIKA ZA CERKVENO PRAVO V SLOVENIJI:
Ne odpravimo botrov
V župniji Beltinci so se odločili, da letošnjih birmancev pri zakramentu ne bodo spremljali botri. Kot blisk so se mediji razpisali o ukinitvi birmanskih botrov. Novinarji so kar tekmovali med seboj, kdo bo bolj natančno opisal trenja, ki so nastala v Cerkvi. Tudi v tem primeru je vprašanje botrov razdelilo ljudi v dve skupini. Eni ukinjanje botrov pohvalijo, drugi pa to odločitev grajajo. Objavile so se celo ankete, da lahko ljudje po spletu komentirajo vprašanja o botrstvu. Ob vsem tem se zdi, da je odločitev za ukinitev botrov nastala prehitro in brez temeljitega razmisleka, ali je to res ukrep, ki bo koristil Cerkvi, ali pa gre le za kapitulacijo Cerkve in beg pred novimi pastoralnimi izzivi.

Ko prebiramo argumente, ki opravičujejo odpravo birmanskih botrov, nas preseneča sklicevanje na Zakonik cerkvenega prava, kakor, da cerkveno pravo narekuje odpravo birmanske botrov, če ti ne živijo primerno veri. Seveda se s tako – pozitivistično – razlago cerkvenega prava ni mogoče strinjati, ker ni v skladu z najvišjim zakonom Cerkve, ki je »blagor duš« (salus animarum).

Norme glede birmanskih botrov najdemo v kan. 892 in 893. V Zakoniku cerkvenega prava beremo, da naj ima birmanec botra »če je mogoče« (kan. 892). Boter pa naj bi izpolnjeval pogoje, ki so našteti v kan. 874. Zagovorniki odprave botrov se sklicujejo na zahteve, ki so naštete v toč. 3, da mora biti boter »katoličan, da je že bil pri birmi in pri obhajilu in da živi primerno veri in nalogi, ki jo bo prejel«. Najbolj vneti zagovorniki odprave botrov trdijo, da tisti, ki niso cerkveno poročeni, ne živijo primerno veri in nalogi botra in da zato ne morejo biti botri. Gre za zelo »formalno« razlago cerkvenega prava, za razlago, ki jo najdemo celo v nekaterih učbenikih. Kljub temu je treba črki dati Duha, da postane živa in učinkovita, »zakaj črka mori, Duh pa oživlja« (2 Kor 3,6). Treba je prisluhniti času v katerem živimo. Bila so obdobja, ko so bili razvezani in civilno poročeni redek pojav. Prepoved izbire botra, ki ni bil cerkveno poročen, je bila v preteklosti morda še razumljiva. Danes pa je to zelo razširjen pojav, do katerega je treba imeti drugačen, bolj misijonarski pristop.

Zagovornike odprave botrov bi veljalo spomniti na apostolsko spodbudo Radost ljubezni (RL). Papež v tem dokumentu (duhovnike in škofe) spodbuja, da je treba »videti živega Kristusa navzočega v mnogih zgodbah ljubezni« (RL, tč. 59), tudi če ljudje niso cerkveno poročeni. Papež pravi, da ni prav, da se ločene in znova poročene, zaradi pomanjkanja cerkvene poroke, obravnava »kot izobčene«, saj so še vedno del cerkvenega občestva. Ti primeri namreč od duhovnikov in škofov terjajo »pozorno razlikovanje in spremljanje z velikim spoštovanjem« (RL, tč. 243). To pomeni, da se je treba s »slabotnimi« botri ukvarjati in zdraviti njihove rane in to tako dolgo, da bodo ustrezali nalogi birmanskega botra. Zagovorniki odprave botrov naj premislijo papežev apel, ko pravi: »vabim pastirje, naj ljubeče in sproščeno prisluhnejo, z iskreno željo, da bi vstopili v središče drame ljudi in razumeli njihovo stališče, jim pomagali bolje živeti in spoznati, kakšno je njihovo mesto v Cerkvi« (RL, tč. 312). Zelo preprosto je ukiniti službo botra. Veliko težje pa je »spremljati« ljudi. Tisti, ki ukinjajo botre in imajo »raje strožjo pastoralo« (RL, tč. 308), se obnašajo »kakor nadzorniki milosti in ne kot njeni podeljevalci« (RL, čl. 310).

Argument, da botri ne živijo »primerno veri in nalogi, ki jo bodo prejeli«, se utemeljuje tudi s tem, da botri zaradi svojega načina življenja, ne bodo zgled otrokom. Gre za trdo razlago prava, ki je naravnost krivična do številnih bratov in sester, ki trpijo zaradi »pomanjkanja izkušnje Boga« (Pridite in poglejte, tč. 20). Papež Frančišek bi rekel, da naj se tudi zagovorniki odprave botrov vprašajo, če morda tudi oni ne trpijo zaradi pomanjkanja »nalezljive apostolske gorečnosti, misijonarskega poleta in gorečnosti za evangelizacijo« (Veselje evangelija, tč. 78, 80, 107). Z ukinitvijo botrov se vzgoja otrok prepušča samo staršem. Ampak, po najnovejših raziskavah, imajo tudi starši birmancev podobne težave kot njihovi botri. Številni so razvezani in nekateri tudi znova poročeni. Bo naslednji ukrep ukinitev starševske vloge, saj tudi oni pogosto ne živijo »primerno veri in nalogi«, ki so jo sprejeli? Če sledimo tej praksi, potem lahko počasi zapremo vsa vrata in okna in ugasnemo luč Evangelija. Roko na srce: tudi duhovniki in škofje nismo brezmadežni. Morda bodo tudi starši in botri nas kdaj vprašali, če mi živimo »primerno veri in nalogi«, ki smo jo sprejeli. Berimo Slovenski pastoralni načrt, ki pravi: »Oddaljenih kristjanov ne bomo odrinili, moramo pa jih kritično ovrednotiti in v njih videti svojevrstno priložnost tako na področju redne kot tudi nove evangelizacije« (Pridite in poglejte, tč. 23). Izzivi so zato, da jih premagamo, ne pa ukinjamo. Bodimo stvarni, vendar ne izgubimo vedrine, drznosti in upanja polne podaritve. »Ne pustimo si vzeti misijonarske moči!« (Veselje evangelija, tč. 109). Ne pustimo si vzeti botrov!

Ukinitev birmanskih botrov ni slovenska novost. Podobni primeri so povsod po svetu. Prvi, ki so začeli z ukinitvijo birmanskih botrov so bili škofje v Španiji. Podobno delajo škofje v Italiji in na Portugalskem. Argumenti so povsod isti. Vsi ugotavljajo pomanjkanje praktične vere in vpliv sekularizacije med verniki. Preseneča dejstvo, da se za tako obliko pastorale (tudi pri nas v Sloveniji) potegujejo predvsem mlajši duhovniki. Že se napoveduje, da bodo po vzoru župnije Beltinci birmanske botre ukinili tudi po drugih župnijah murskosoboške škofije. »Strožja pastorala« (RL, tč. 308) se širi tudi v ostale slovenske škofije, pri tem pa se pozablja, da mora »Cerkev pozorno in skrbno spremljati svoje najslabotnejše otroke, ki trpijo zaradi ranjene in izgubljene vere in jim vlivati zaupanje in upanje« (RL, tč. 291).

Še en argument se pogosto navaja v prid ukinitve birmanskih botrov, in sicer bogata darila. Zagovorniki ukinitve birmanskih botrov trdijo, da je za mnoge birmance bogato darilo postalo bistvo birme. Ali ni že v samem obredu birme rečeno, da je birma »dar«. Birmanec posluša besede: »Prejmi potrditev, dar Sv. Duha«. Ali poleg darov Sv. Duha ne bi smel birmanec prejeti še nekaj materialnih darov od svojega botra? Je mogoče, da smo duhovniki in škofje zavistni in birmancem ne privoščimo, da poleg duhovnega dobijo še nekaj materialnega? Kaj pa so ti minljivi in materialni darovi v primeri z neminljivimi nebeškimi? Je prav, da nasprotujemo človeški darežljivosti? Nikakor. Zato je ta argument še najmanj prepričljiv. Vprašajmo se, ali je prav, da v primeru birme odrekamo širokosrčnost in darežljivost botrov, kadar pa mi, dušni pastirji, obnavljamo cerkve, kupujemo zvonove, oltarje, barvna okna in vse drugo za kar potrebujemo dobrotnike, takrat pa se ne branimo botrov, ampak jih vneto iščemo in vabimo, naj konkretno, to je materialno in z bogatimi darovi podprejo naše projekte. Botri zvonovom, botri fasadi, botri oltarju. Ali ni tukaj navzoča hipokrizija: enkrat smo proti, drugič smo za. Zato: ne odpravimo botrov, nobenih, še najmanj pa birmanskih, pač pa raje iščimo načine, kako bomo pomagali birmancu, ki si je izbral sorodnika ali koga drugega iz svojega okolja za botra, da bo le-ta v času priprave na birmo postajal vedno boljši kristjan in vedno bolj vreden službe, ki jo bo vse življenje kot boter opravljal.

Izr. prof. dr. Stanislav Slatinek,
predstojnik Katedre za cerkveno pravo na Teološki fakulteti

ADIJO ŠTUMF IN BELTINSKA POPA - V SAMOSTAN KAZENSKO.

Zdaj je pa Kučkoja, Lažeto pa Štunfa še Slatinek potunkau. Štunf, pakivaj! Pa beltinskiva si seuf zemi!

Vera ni običaj in tradicija, tradicje kepati se da je sneg in iti v toplice plavati

pustite Štünfa vernikom, rajši se z goloubon ukvarjajmo, ka nam državo hoče uničiti.....enkrat svoboda, nikoli več vas nebon vola

Stavim, da vsi ki se jezite nad štumfom in ukinitvijo botrov, niste bili v cerkvi že od birme naprej. :D

Kot kaže, SLO RKC, nima o zadevi enotnega stališča. Po nepotrebnem se vnaša zmeda med vernike, kar ne more imeti pozitivnih posledic.

Škof in "katehistinja" Marjana T. sta naredila že ogromno škode - učijo eno, delajo drugo; sram ju je lejko!

Ka se bunite. Glavno ka van škof šunke požegnja ka te se lejko mastili s prasci kak prasci.

profesor je samo teoretik sploh pa nima stika s terenom. Mogoče naj gre ven iz fakultete v prve bojne vrste.

Sveta trojica - Štumpf, Kučko in Lažeta bodo očitno grobarji za cerkev v Prekmurju, ki jo hočejo vrniti v srednji vek.

zadevo de rejšo ogrski skof skup s še obstječima člana župniskoga svejta kavaš, srša ostali steri so nej uspeli spraviti župnika na pravo paut so že davno odstopilil

zadevo de rejšo ogrski skof skup s še obstječima člana župniskoga svejta kavaš, srša ostali steri so nej uspeli spraviti župnika na pravo paut so že davno odstopilil

Nikoli ne bom razumel, zakaj je največ in najbolj žolčnih komentarjev takrat, ko se je treba zaletavat v Cerkev. In da bodo pri tem najbolj prednjačili hablasti in parouvne Marki, za katere sem bil vedno prepričan, da so najbližje izrazu božji otroci ...

Koliko strupenega gneva je možno zaslediti od velikih prekmurskih katolikov na tem portalu. Svoje župnike bi najraši utopili v žlici vode samo zaradi tega, ker se ne pokorijo njihovim plitvim željam. Naj pride predstojnik cerkvenega prava malo pogledat v prekmurske župnije in še posebej na markovsko, da bo videl koliko toksičnosti je med verniki. Kaj pomagajo lepe fasade na cerkvah, če je znotraj njih človeška gniloba. Kar zadeva madežnosti ali brezmadežnosti duhovnikov pa velja isto kot pri politikih. Imate takšne duhovnike kot si jih zaslužite.

ODLIČNO !!!!!!!!!

BRAVO, spoštovani gospod dr. Stanislav Slatinek !

Škof in oba popa ne sežejo gospodu Slatineku niti do gležnjev !

Najvišji zakon Cerkve je 'blagor duš' !!!!!!

Enkratno zapisano !

Ne razumem, kako imamo lahko manjko duhovnikov, pa samo tule sem jih naštel najmanj 20...

Kdo sem jaz, da bom sodil duhovnika, ki je Kristusov maziljenec.

VSE TRI V KAZENSKO KOLONIJO ARGENTINO BREST NJIM ZE POSTIJLA POSTELE…. BENKOVICA NAZAJ V BELTINCE! 😁 PAPEZ MA VAS RAD

heh...gre se za botre, kaj se potem buni botrica ki bi naj bila ženska? a zdaj že niti ona ne more biti ali je vmes moški postala ali novinar ne pozna spole ali kake nebuloze so to zapisane?

sploh ne vem zakaj tak velik cirkus, ko pa je botrstvo itak le neka simbolika. deca dobijo darila, kasneje še to, potem si simbol pri poroki, spet darilo in to je to. nobene druge vloge nima v praksi, prav nikoli nič, večina jih niti ne hodi v cerkev. tradicija pa bi se vseeno lahko ohranila. istospolni pa ne sodijo h katoličanom, TO je bolano, ne pa kaj drugega.

Raje bi odstranili vse pope ki zlorabljajo otroke. Pa vse tudi na psihološko še bolje pa psihiatrično testiranje in tudi detektor laži, da se v bodoče preprečijo take zadeve.

Kot kaže, so sedaj na tapeti vsi tisti duhovniki, ne glede na funkcijo, ki so kar koli izjavili o tem botrstvu. Med seboj se jih primerja po pameti in tehta po dolgem in počez. In čemu vse to? Ponovno je treba poudariti, da je nujno, zadevo s tem botrstvom urediti tako, da bo pri odločitvi zavzet enak kriterij za VSE ŠKOFIJE! Potem bodo tudi ljudje to drugače sprejeli in razumeli. Torej, na vrsti je RKC. Zakaj bi moralo biti npr. na Primorskem drugače kot v Prekmurju?