Geotermalni potencial Slovenije je velik, a ga le malo izkoriščamo, so si bili enotni strokovnjaki na konferenci o spodbujanju rabe geotermalne energije v Beltincih. A številni projekti so do zdaj vedno obtičali v predalih.

Kljub vsem oviram bo na eni izmed zapuščenih vrtin pri Lendavi kmalu pričela delovati prva geotermična elektrarna v Sloveniji, ki bi lahko pomenila začetek širšega izkoriščanja geotermalne energije.

»Če bo šlo vse po planu, predvidevam da bi bil zagon v sredini poletja, junija ali julija. Moč pa je 50 kilovatov,« pravi dr. Mojca Božič iz Dravskih elektrarn Maribor.

Največji potencial v Pomurju

Predvsem na vzhodu države se geotermalna energija za zdaj izkorišča predvsem za delovanje termalnih središč in gretje rastlinjakov. Tudi za druge namene bi geotermijo lahko najprej pričeli izkoriščati v Pomurju.

»V bistvu je nekje navečji potencial prepoznan v Pomurju in je tudi geološko tukaj znamo zelo dobro opredeliti, na kateri globini lahko dobimo kakšno termalno vodo in s kakšno temperaturo,« pravi dr. Nina Rman iz Geološkega zavoda Slovenije.

Najvišja izmerjena temperatura geotermalne vode na površju pri nas je tako 148 stopinj Celzija, v globinah pa presega celo dvesto stopinj. 

Župani preverjali, kako Islandci izkoriščajo geotermijo

Da bi ugotovili, kako ta potencial bolje izkoristiti, so se nekateri župani, tudi župan občine Podlehnik Sebastian Toplak, odpravili na ogled dobrih praks v Islandijo, ki je z geotermijo skorajda energetsko samooskrbna.

»Tam dejansko ta energija iz vseh por prihaja na plan. Seveda kar se pa da prenesti od tam je pa to centralno vodenje, informatizacija in energetska učinkovitost ogrevanja, predvsem zdaj če govorim za javne objekte,« razmišlja župan Podlehnika Sebastian Toplak.

Zgolj 0,6 odstotkov primarne toplote pri nas trenutno zagotavlja geotermalna energija, največji potencial pa se skriva predvsem v industrijski rabi. 

»To so rastlinjaki, sistemi daljinskega ogrevanja, kajti le eden izmed 93-ih sistemov daljinskega ogrevanja v Sloveniji je na geotermalno energijo in vidimo ogromen potencial,« še razlaga dr. Nina Rman iz Geološkega zavoda Slovenije.

Razloge za neizkoriščanje potenciala gre iskati tudi v tem, da geotermalna energija in zastonj ter ob koncesijah zahteva tudi visoke stroške delovanja zapletenih sistemov.

»Specifika toplote v primerjavi z elektriko je ta, da je ne moraš enostavno na dolge razdalje prenašati in jo je treba optimalno v relativno ozkem krogu porabiti,« pravi Gregor Rome iz Direktorata za energijo.

Raziskali bodo vse opuščene vrtine

Poznavalci nestrpno pričakujejo rezultate pilotnega delovanja prve geotermične elektrarne pri nas, kjer prenos geotermalne vode ne bi bil potreben, saj bi proizvajala elektriko že na sami lokaciji.

»V okviru tega projekta bomo raziskovali tudi vse druge opuščene vrtine, določili tudi njihov potencial, tudi za nadaljne te elektrarne. Tako, da če bo projekt uspešen je potencial zelo velik,« zaključuje dr. Mojca Božič iz Dravskih elektrarn Maribor.

Opuščenih vrtin je zaradi obsežnih raziskav v preteklosti največ predvsem na severovzhodu države.

Komentarji (4)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
822 (nepreverjen)

Bi lahko pri veliko ljudeh, ki imajo Post Vac Syndrom, zahtevali odškodnino in kazensko odgovornost farmacevtskih korporacij in odgovornih v prejšnji vladi in nijz?

ravenska ulica (nepreverjen)

V Beltincih so dali čistiti vrtino in je po tem vse tako ostalo .Lahko bi izkoristili res ,kot za gretje ali pa naj bi naredili kopališče .Ne to ne ,ker vsi predhodni ,župani z sedanjim vred niso imeli volje .Denar je bil vedno ampak za vse drugo ,kot pa to ,da bi bilo dobičkonosno za občino tudi en pokriti bazen bi bil dober

Nika-svinjsdkoglava (nepreverjen)

Ne to pa ne boslo

Joj (nepreverjen)

V soboti smo imeli pionirja v vrtanju vrtin, samo je fse propadlo, ker je meu prevelke parcele. S toplo vodo pa ne gre namakanje.

Starejše novice