Oster odziv Ministrstva za delo: »Kadrovska podhranjenost CSD-jev ne more biti izgovor za takšna ravnanja«

Nedavno smo pisali o nemoči društva za pomoč starejšim Humanitarček, na katerega se kljub prezasedenosti obračajo osebe v finančni stiski, saj naj bi jih nanje napotili delavci na centrih za socialno delo, še preden jih sami vključijo v obravnavo.

Nekdanja predsednica društva Ninna Kozorog je navedla tudi primer obupane gospe, ki se je nanjo obrnila, ker njena socialna delavka odhaja na dopust.

Na navedbe Humanitarčka in njihove ustanoviteljice ter nekdanje predsednice Ninne Kozorog pa so se zdaj odzvali na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pod vodstvom Luke Mesca.

Po poročanju portala N1 se zavedajo problematike kadrovske podhranjenosti Centrov za socialno delo, ki jo tudi uspešno rešujejo, vendar ta ne more biti opravičilo za morebitna takšna ravnanja strokovnih delavcev, kot jih opisuje društvo Humanitarček, če navedeno drži.

Tovrstna ravnanja obsojajo, so dejali in povedali tudi, da je organizacija dela na posameznem centru za socialno delo v pristojnosti direktorja centra, ki je dolžan zagotoviti nadomeščanja v času dopustov in drugih odsotnosti.

Dejali so še, da imajo tisti, ki zaznajo konkretne primere nespoštovanja zakonov in strokovnih smernic delovanja, možnost pritožbenih poti, v okviru katerih se lahko presodi pravilnost delovanja centra za socialno delo.

Nadzor nad delom centrov za socialno delo opravlja Socialna inšpekcija – socialni inšpektor ugotavlja in preverja izvajanje določb, uporabo strokovnih metod, strokovnost dela pri izvajanju storitev in programov ter kvaliteto storitev.

Pri tem organu lahko stranke podajo pobudo za izvedbo izrednega inšpekcijskega nadzora.

Če je stranka nezadovoljna z izvajanjem socialnovarstvenih storitev, pa lahko poda ugovor zoper delo strokovnega delavca na svet CSD-ja.

Svet zavoda mora ugovor preizkusiti, določiti, kaj naj se ukrene ter o tem obvesti upravičenca, ki je ugovarjal, v roku 15. dni od prejema ugovora.

»V primeru, da stranka ocenjuje, da je prišlo pri delu določenega strokovnega delavca CSD do kršitve določil Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu, pa je za obravnavo tovrstnih prijav pristojno Častno razsodišče Socialne zbornice Slovenije,« so pojasnili.

Kako ministrstvo rešuje kadrovsko podhranjenost centrov za socialno delo?

Kot so prejšnji teden razkrili pri N1, so z novembrom odobrili več kot 40 novih zaposlitev, zaposlenim pa bodo delo olajšali tudi z nadgradnjo informacijskih sistemov, ki jih bo deloma razbremenila administrativnega dela.

Od strokovnih delavcev na centrih za socialno delo pa pričakujejo, da z vso resnostjo in odgovornostjo pristopijo k reševanju vsake problematike osebe, ki se obrne nanje za pomoč, kjer mu predstavijo in pomagajo pridobiti možne oblike pomoči, ki so jih lahko deležni.

To so tako možnosti do pridobitve pravic iz javnih sredstev, kamor na primer spadajo denarne socialne pomoči, otroški dodatki in subvencije najemnine, kot oblik pomoči, ki jih centri za socialno delo nudijo kot socialnovarstvene storitve, npr. prva socialna pomoč, osebna pomoč, pomoč družini za dom.

Dodajajo, da morajo strokovni delavci stranke seznaniti tudi z drugimi oblikami pomoči in podpore, ki je glede na njegove težave dosegljiva v lokalnem okolju. To so na primer socialnovarstveni programi in humanitarne organizacije.