Vir: osebni arhiv
V izbor na evropski ravni Slovenija pošilja osem navdihujočih podeželskih projektov, eden od teh je nastal na Goričkem.

Na Goričkem je nastala uspešna zgodba medgeneracijskega sodelovanja - Center Štorklja, ki je umeščen na območju Eko socialne kmetije Korenika. S projektom so sodelovali na Natečaju »Rural Inspiration Awards« (Nagrade za navdihujoče podeželske projekte) in bili izbrani med osem najboljših v državi. Podajajo se v nadaljnji izbor na evropskem nivoju.

Projekt pomembna nadgradnja vsega, kar že obstaja

Korenika predstavlja razvojno jedro Goričkega, kjer se zaposlujejo osebe iz ranljivih skupin in mladi, obenem pa se zagotavlja socialno vključevanje najranljivejših, ravno zato je po besedah pristojnih ta projekt pomembna nadgradnja vsega, kar že obstaja.

Projekt mladim in starejšim omogoča inovativno zgodbo socialnega vključevanja ter krepi potencial, ki ga mladim nudi podeželje. Poleg tega mladim omogoča pridobitev tradicionalnih veščin, starejšim možnost za druženje ter pridobitev digitalnih kompetenc, nenazadnje pa predstavlja vstopno točko za zaposlitev ali podjetništvo na podeželju. 

S projektom želijo vzpostaviti in zagotoviti trajnost medgeneracijskega sodelovanja na podlagi inovativnega partnerstva, ki stremi k razvoju potencialov za mlade in podpornih storitev za starejše na podeželju.

V sklopu tega je bila omogočena vzpostavitev dnevnega centra za starejše, kar bo zagotovilo nova delovna mesta za mlade.

Vir: osebni arhiv
Vir: osebni arhiv

V Pomurju najvišja stopnja brezposlenosti v državi

Pomurje se srečuje z najvišjo stopnjo brezposelnosti v Sloveniji, predvsem na podeželskih območjih, kjer primanjkuje delovnih mest. Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je stopnja brezposelnosti v mesecu marcu 2022 v Sloveniji znašala 6,2 odstotkov, v Pomurju 8,5 odstotkov, v občinah na Goričkem pa od 8,2 odstotka do 15,6 odstotka.

Takšna situacija povzroča negativne demografske trende in hitro staranje prebivalstva, kar predstavlja velik razvojni problem območja.

Mladi se izseljujejo v večja mesta ali se zaposlujejo v tujini. Na podeželju ostaja predvsem starejše prebivalstvo, pri katerem pa zaradi pomanjkanja podpornih storitev ter možnosti za druženje prihaja do velike socialne izključenosti. So manj mobilni, jim primanjkuje digitalnih kompetenc, v dom starejših ne želijo, pogojev za dnevno varstvo starejših pa ni bilo.

»Ravno zato je bil projekt Štorklja na Goričkem še posebej potreben in je izjemnega pomena za lokalno prebivalstvo,« pravijo ustvarjalci projekta. 

Vir: osebni arhiv

V sklopu projekta prenovili kmečko hišo

Kmečka hiša, ki se je tekom projekta prenovila, stoji na območju Korenike, ki že več kot petnajst let zagotavlja možnosti za zaposlovanje in socialno vključevanje najranljivejših skupin na podeželju.

Tam deluje tudi Pribinovina, ki je invalidsko podjetje in se ukvarja z ekološko pridelavo in predelavo ter izobraževalnim turizmom. Skupno se v delo vključuje več kot petdeset oseb iz ranljivih skupin.

Društvo Mozaik, katerega predsednica je Lili Miloševič pa izvaja socialno varstvene programe, programe socialne aktivacije in projekte, ki prispevajo k razvoju trajnih oblik zaposlovanja. Dom starejših Rakičan poleg institucionalnega varstva zagotavlja pomoč na domu. Tako je bilo sestavljeno projektno partnerstvo.

Vir: osebni arhiv

Ciljajo na vzpostavitev medgeneracijskega centra

S projektom želijo zagotoviti infrastrukturne pogoje za vzpostavitev medgeneracijskega centra s prostori za druženje in prosti čas ter dnevno varstvo starejših z izvedbo investicije, razviti in izvajati široko paleto storitev medgeneracijskega centra za druženje in prosti čas ter dnevno oskrbo starejših - s pridobivanjem potreb prebivalstva, razvojem programa delovanja in pilotnim preizkušanjem, razviti inovativno, trajnostno partnerstvo institucij in posameznikov – s povezovanjem, z izvajanjem predstavitev in individualnih svetovanj na terenu ter informirati lokalne skupnosti in potencialne uporabnike storitev ter promovirati nove storitve.

Vir: osebni arhiv

»Dokaz, da smo nosilec najsodobnejših evropskih trendov«

»Nominacija je priznanje za delo, ki smo ga v preteklih letih uspešno in s konkretnimi rezultati opravili na področju razvoja podeželja. Uspešnemu zagotavljanju zelenih delovnih mest smo dodali tudi razvoj kakovostnih storitev, ki ljudem v manj razvitem obmejnem okolju, v bližini njihovih domov, omogočajo višjo življenjsko kakovost. Da gre za nominacijo na evropski ravni dokazuje, da smo s področja razvoja podeželja nosilec najsodobnejših evropskih trendov,« je za Sobotainfo ob nominaciji povedala Lili Miloševič.  
 

Goran in Lili Miloševič. Vir: osebni arhiv

Natečaj z geslom: »Prihodnost so mladi«

Natečaj »Rural Inspiration Awards« (Nagrade za navdihujoče podeželske projekte), ki letos poteka pod geslom Prihodnost so mladi, že četrto leto organizira Evropska komisija v sodelovanju z Evropsko mrežo za razvoj podeželja.

Namen natečaja je povečanje prepoznavnosti politike razvoja podeželja in prispevka Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja k dolgoročni viziji podeželja ter spodbuditi izmenjavo znanja in mreženje med zainteresiranimi deležniki na podeželju. V nadaljnji izbor na evropskem nivoju je Slovenija poslala osem projektov.

To je osem najboljših

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so v maju in juniju zbirali prijave slovenskih kandidatov na evropski natečaj dobrih praks podeželja. Prejeli so 17 prijav, od katerih je strokovna ocenjevalna komisija izbrala osem najboljših.

Slovenski finalisti letošnjega natečaja po razpisanih kategorijah:

Zelena prihodnost (Green Futures)

  • Projekt Povečanje produktivnosti kmetijske pridelave z učinkovito in trajnostno rabo vode (PRO-PRIDELAVA)
  • Projekt Lesni feniks
  • Novogradnja hleva za krave molznice (High Welfare Floor)

Digitalna prihodnost (Digital Futures)

  • Inovacijsko partnerstvo za integriteto ekoloških preskrbovalnih verig s hrano EIP – EKOPAKT 

Odporna prihodnost (Resilient Futures)

  • Projekt Inovativna zadruga – povezovanje kmetov (V slogi je moč) 
  • Projekt Bonita

Socialno vključujoča prihodnost (Socially Inclusive Futures):

  • Projekt Xena 
  • Projekt Center za medgeneracijsko sodelovanje Štorklja

Več o izbranih projektih lahko preberete na tej obarvani povezavi

Vir: osebni arhiv

Komentarji (11)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Vilmoš Tkalec (nepreverjen)

Srce me boli kako ti ubogi ljudje ampak to so res ubogi delajo za miloščino pri miloševičevih....čas sužnjelastništva je mimo... Edino dobri raziskovalni novinarji v slo premaknejo take stvari.... Pa dajmo probat...

En en Rankovski (nepreverjen)

No še en dokaz, da levaki ko niso pri koritu to težko prenesejo. Dajmo Sobotainfo preverite koliko EU sredstev sta ta zakonca prejela in v kakem stanju so danes ti projekti. Vam izdam izid?! Ko ni več EU ali državnih pejnez projekt ugasne in gremo z novim projektom. Ljudje pa dolgoročno od tega nimajo nič.

realnooo (nepreverjen)

predvidevam, da jih vecina dela preko javnih del:)
Tovrstne organizacije so novodobne pralnice pejnez:)

In reply to by En en Rankovski (nepreverjen)

ombb (nepreverjen)

Delajo prejk javnih del, dokler jih placuje drzava! Kak pa bi jih mogli sami pa idejo tej delavci nazaj na borzo. Tan se je menjalo se pa se lidi. Zdaj pa vec nemrejo dobiti niti kujarce ka vec nisce nesce delati tan! Tak ka vozijo gesti iz Mensane gor na goricko… To pove puno o ton

In reply to by realnooo (nepreverjen)

obelixor (nepreverjen)

treba jih prijaviti inšpekciji, ker hudo izkoriščajo ljudi, oni pa predstavljajo kao je vse dobro tam-ja, za njih, za njihove projekte in proračun, ne pa za tiste, ki tam delajo. sicer taka društva kot je mozaik, je lari fari, nič kaj dosti se ne odnese od tam. kot pri večini društev pač.

Tisina (nepreverjen)

Izvajata tudi mobing.
Delavcem sploh že nekaj let nista kupila delavne obleke. Če si delavci ne bi sami kupovali delavnih oblek, bi hodili samo v spodnjicah in bosi.

Bigular (nepreverjen)

ker so naivni cuceki, da se ne vejo postaviti zase. imamo razne inšpekcije, tudi policijo in sodišče, pa odvetnike pa pičke materine in če se ne znajdejo, je prav, da trpijo.

In reply to by Tisina (nepreverjen)

heeeh (nepreverjen)

Zanimivo ka kda se guci o Koreniki se nikder ne omeni ustanovitelja Korenike - oceta Korenike in na kak grdi nacin sta ga Ić-a spravila iz toga podjetja! Ampak o ton se ne guci nej? Moremo biti tuo kda se dogajajo taksne grdobije. Se Zvone Seruga je piso o ton… Ampak ok, glavno ka se smeskamo za fotoaparat pa si pripisujemo vse zasluge! To pac je tak v Sloveniji

tihotiho (nepreverjen)

Kuca v keri je Korenika je bila podarjena obcini, oz. jo je obcina dobila od pokojne gospe, kera je nej mela dedicov. Tudi do kuce prejk ceste ge zive en moski star 85+ so dobili na grdi, grdi nacin, ka oni skrbijo za njega ( hrana, kurjava ) kda pa mrge pa dobijo vse ka ma, torej kuco, njive, sume itd. Do zemlje kero obdelavlejo so tudi prisli tak, ka placuvlejo za njo gumbe ale sploj nic okoliskin starcan. Ostalo pa tak financera Evropska unija in nasa drzava! Kak je en zgoraj omeno novodobna pralnica denarja! Ampak ja, pac o ton ne gucimo

Slavko h (nepreverjen)

Vsi Vi,ka tak komentirate nemate pojma....Samo fausija Vas je...Tu ni nobena pralnica denarja... Če kaj ne veš raje ne komentiraj ....

In reply to by tihotiho (nepreverjen)

L (nepreverjen)

te ocitno nemas vez z delavci na koreniki ka si nej na jasnon z temi zadevami

In reply to by Slavko h (nepreverjen)

Starejše novice