Slika je simbolična.
Slovenski raziskovalci Morske biološke postaje Piran že leta preučujejo korale v našem morju, najaktivneje v zadnjem desetletju. Kaj se dogaja z Jadranskim morjem?

Študije Morske biološke postaje Piran navajajo, da so pri nas prisotne zlasti kolonije sredozemskih kamenih koral, ki so izjemno pomembne zaradi izrazite biodiverzitete.

Znanstveniki so zabeležili do 130 različnih vrst rib in ostalih morskih organizmov, takšno raznolikost pa opažajo tudi potapljači na svojih potopih na piranski punti, kjer kamene korale tvorijo poseben habitat.

»Podobno kot v tropskih morjih se v zadnjih desetletjih v različnih predelih Sredozemskega morja pojavljajo masovni pogini kamenih koral, ravno tako tudi v slovenskem morju,« je za Ljubljanainfo povedal Predrag Ljubotina, direktor Inštituta za potapljanje in podvodne aktivnosti Piran.

V primeru daljšega obdobja visokih temperatur morja mikroskopske alge, ki živijo v sožitju s polipi, polip zapustijo, temu pa čez čas lahko sledi umiranje koral, v kolikor ekstremne razmere trajajo predolgo in se alge niso sposobne vrniti nazaj v matično okolje.

»Tovrstni dogodki so že prisotni, občasno jih opažamo med našimi potopi, z nadaljnjim segrevanjem pa pričakujemo, da bo to žal vedno pogosteje in izraziteje,« je dejal Ljubotina.

Trendi segrevanja morja skrb vzbujajoči

Opozarja pa, da korale niso edini fragilni ekosistem v našem morju in da se poleg podnebnih sprememb vršijo tudi direktni antropogeni pritiski na okolje, ki nastajajo kot posledica masovnega turizma, priobalne gradnje, povečanega pomorskega transporta in odpadnih voda. 

»Bogastvo slovenske obale je ravno v njeni raznolikosti in vsak od habitatov predstavlja dom različnim organizmom. Tega se je treba zavedati in, kolikor je to mogoče, ustrezno ohranjati ter varovati pred nadaljnjimi povečanimi obremenitvami,« je dejal.

Kljub za potapljače ugodnejšim razmeram, kjer vedno pogosteje zadostuje pet milimetrska neoprenska obleka in kjer velikokrat uživajo v skorajda tropskih temperaturah in vidljivosti, so takšni trendi segrevanja morja skrb vzbujajoči. 

»Že junija letos smo imeli temperaturo morja med 24 in 26 stopinj Celzija v prvih 18 metrov globine, kar ni ravno običajno,« je opazil Ljubotina.

Gladina morja segrela za kar dve stopinji

Po znanstvenih ugotovitvah se severni Jadran najhitreje segreva, ravno obalni pas slovenskega morja in istrskega polotoka beležita najvišje trende, kar pomeni tudi do stopinjo na desetletje v obdobju zadnjih 35 let s satelitskih in in-situ meritev na lokaciji boje Vida. 

Zgolj v zadnjem desetletju se je glede na predhodno gladina morja segrela za kar dve stopinji Celzija.

»Porast temperature morja lahko dodatno privede do pojava tujerodnih vrst zaradi tropikalizacije razmer, kljub temu da so invazivne vrste v Sredozemskem morju že dolgo znan pojav, zlasti od odprtja Sueškega prekopa, kakor tudi s transportom balastnih voda v tovornih ladjah. 

Sedaj imamo dodaten problem zaradi podnebnih sprememb in posledičnega segrevanja morja. Pojavljajo se vrste, ki so bolje prilagojene višjim temperaturam,« je razložil.

Ekološka katastrofa

Potapljači so tako denimo v Piranu v zadnjih letih najpogosteje zaznali invazije rebrač, ki so se prvič tako masovno pri nas pojavile pred dobrimi petimi oziroma šestimi leti, v skladu z opažanji znanstvenikov. 

»Sicer so rebrače za človeka neškodljive, lahko pa povzročijo resno ekološko katastrofo. Severno Jadransko morje zaenkrat še vedno do neke mere ščitijo hladnejše zimske temperature morja, s tem pa se preprečuje scenarij, podoben Črnemu morju, kjer so rebrače odgovorne za 80 odstotni upad ulova sardel in sardonov,« je pojasnil.

S segrevanjem morja pa je lahko to dolgoročno velik problem – oziroma eden od njih. Do sedaj naj bi znanstveniki pri nas odkrili že več kot 50 tujerodnih vrst.

»Zgoraj navedeni antropogeni pritiski na okolje, ki prispevajo k povečani onesnaženosti morja, lahko v kombinaciji s povišanimi temperaturami privedejo do pojavitve patogenih bakterij in parazitov. Bralci se bodo tako verjetno spomnili primera masovnega pomora leščurjev, ki je žal prizadel tudi slovensko morje,« je dodal.

Eden ključnih problemov plastika

Tako onesnaženje kakor tudi segrevanje bistveno vplivajo na stanje našega morja: »Poleg že zgoraj navedenih primerov je eden od ključnih problemov plastika, ki je postala vseprisotni problem. Kljub konstantnemu prizadevanju potapljačev, da v morju pristalo plastiko ob vsakem potopu odstranimo in naše okolje skrbno varujemo, je to vedno bolj sizifovski podvig.«

Poletni naleti masovnega turizma v Piranu, ki so iz leta v leto hujši, povečan morski promet prek dodatnih, zlasti rekreativnih transportnih sredstev (skuterjev, gliserjev, jaht …), vse to vrši dodatni pritisk, ki zahteva poglobljen razmislek o čim prejšnjem iskanju ustreznega ravnotežja med ohranjanjem narave in izvajanjem storitvenih dejavnosti.

»Treba je opozoriti tudi na akustično onesnaženje, o katerem se zaenkrat še manj razpravlja, a ravno tako resno vpliva na vrsto morskih organizmov,« je pojasnil.

Posledice bodo katastrofalne

Samo segrevanje morja ima, kot je Ljubotina že povedal, niz katastrofalnih posledic, ki se bodo pojavile ne glede na (ne)sposobnost sprejetja niza mitigacijskih in adaptacijskih ukrepov v prihodnosti, sta pa tako hitrost kakor tudi intenziteta njihove pojavitve odvisni od nadaljnje dinamike izpustov toplogrednih plinov oziroma njihove uspešne zajezitve. 

Porast temperature morja ima zmanjšano kapaciteto nadaljnje absorpcije ogljikovega dioksida in vnosa presežne toplote, pospešeno taljenje ledu pa poleg dviga gladine morja, ki bo za Piran predstavljal dodatne težave, povzroča tudi spremembe v cirkulaciji prek povečane stratifikacije vodnega stolpca. 

»To dodatno otežuje vertikalno mešanje, s tem pa tudi ventilacijo vode z vnosom potrebnega kisika, kar škodljivo vpliva na vodno življenje,« je dodal.

S porastom temperature pride tudi do povečanega števila morskih vročinskih udarov, izgube v biodiverziteti, že prej omenjene spremenjene populacijske strukture, tako imenovane Harmful Algal Bloom dogodkov oziroma cvetenja tokstičnih vrst alg, kakor tudi širjenja območij z zmanjšano koncentracijo kisika, kar lahko dodatno prispeva k povečani mortaliteti številnih vodnih organizmov.

»Na mitigacijo podnebnih sprememb brez globalnega sodelovanja žal nimamo velikega vpliva, smo pa kot potapljači dolžni opozoriti na vse pritiske in (velikokrat ireverzibilne) spremembe, ki se vrstijo na tem izjemno bogatem in hkrati krhkem okolju,« je zaključil Ljubotina.

Komentarji (21)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
,,,, ,,,,, (nepreverjen)

Lažete!!!

NATEG (nepreverjen)

Dogaja se vam my mooni!

Klump (nepreverjen)
Komentar je zaradi velikega števila negativnih odzivov skrit.

Korale so eno obicno sranje
Vsako leto prepojen eno blazino na morju in mi začne vin pihati

FRAP (nepreverjen)

Jaz tudi
Pa Dejan svinjssglasvii tudi

In reply to by Klump (nepreverjen)

Klump (nepreverjen)

Tebi bi Trebelno tisto bolano glavo vin pihati,nesnaga zabita!

In reply to by Klump (nepreverjen)

tanja flaškonn (nepreverjen)

G klump Vi pa še lepše obnasajte na spletu
Niste sami
To berejo tudi otrici

In reply to by Klump (nepreverjen)

. (nepreverjen)

Tij teletina primitivna.

In reply to by tanja flaškonn (nepreverjen)

.... ..... (nepreverjen)

Rejsan je.

In reply to by . (nepreverjen)

Klump (nepreverjen)

Korale mi vsako leto prepiknjejo blazino ko nasedem na tem koralnem greben
Hvala večnemu Titu da jih vrag jemlje

In reply to by .... ..... (nepreverjen)

Klump (nepreverjen)

Ajda ti klump-katyusa odmrdni več ednouk iz toga portala.Vidin ka si tukaj močen z svojin 30 kilazo,bosanc zabiti čundras!

In reply to by Klump (nepreverjen)

Mliioy (nepreverjen)

Hehe, zato je jriv tovorni ladijski promet ne oa segrevanje. In niti za milimeter se ni dvignila gladina. Ze pred 30 leti so govirili da bo florisa cez 10 let pod vodo. Vse nateg. Edino kar se spremeni, novi davki.

Rewqqq (nepreverjen)

Količina koral na nekaterih območjih Velikega koralnega grebena je največja v zadnjih 36 letih, glede na novo poročilo avstralskega inštituta za
pomorske znanosti.
Ocitno se enim samo glava segreva. Ce je usrana voda, polna odplak in olja iz velih tovornih ladij to ni globalno segrevanje, ampak globalni kapitalizem, ki unicuje.

Weso008 (nepreverjen)

Poglejmo v ozadje, da bi vedeli vec o tem. Inštituta za potapljanje in podvodne aktivnosti v Piranu. Je to mogoce nevladna organizacija???? Hm, smrdi.
Predrag Ljubotina . Fakulteta za uporabne druzbene studije. Kaj pa uci? Beremo na spletni starni faksa. "Področje raziskave: Ekonomija, management, podjetništvo, družinsko podjetništvo, nasledstvo, medosebni odnosi".
Stroka za koralne grebene??
Ok, vse jasno.

tutu (nepreverjen)

1.) "Je to mogoce nevladna organizacija???? Hm, smrdi"

In? Očitno na JJ-TV vala prepričanje, ka so vse nevladne organizacije nekšni drogeraši z metelkove, močno levi, brez občutka za realnost in slabi za vso družbo. A k NVO-jan sodijo tudi cerkvene organizacije, gasilska in športna društva in marsištere organizacije in instituti, šteri se med drugin ukvarjajo z raziskavami in znanostjo. In če si si že vzel čas pa pogooglo Predraga Ljubotino, ti valda tudi nebi bilo težko pogledniti, ka dela tej Institut. Informacije se dobijo hitro. Med drugin: Vsakemu posamezniku omogočamo učenje veščine potapljanja ter vsestransko spoznavanje podvodnega sveta in podvodnih aktivnosti. Promoviramo varno potapljanje in nedotakljivost podvodnega okolja. Sodelujemo s sorodnimi inštitucijami in smo vedno na tekočem z najnovejšimi raziskavami in ugotovitvami z našega področja udejstvovanja. Partneri so Univerza na Primorskem, Arheološki park Simonov Zaliv, Nacionalni institut za Biologij, celo GMS....

2.) "Predrag Ljubotina . Fakulteta za uporabne druzbene studije. Kaj pa uci? Beremo na spletni starni faksa. "Področje raziskave: Ekonomija, management, podjetništvo, družinsko podjetništvo, nasledstvo, medosebni odnosi". Stroka za koralne grebene??"

Še enouk me zanima, ka ščeš s ten povedati? Če ti je cilj diskrediterati eno firmo oz. institut s ten, ka direktor neje profesor za njihovo področje (v ton primeri za koralne grebene), te to lejko delaš pri 99% vseh firm. Moj šef je ekonomist in o mojon tehničnon področji v detajli nema pojma., A o ton, ka laiki razloži, ka delamo in ka je ozadjenašoga delovanja, pa znanje vsekakor folga. Ka on ton, ka direktor predstavla firmo na vzven, nemo začali...

Saj, nišče ti ne brani se san pozanimati pa napisati svojo "resnico". A če že, te prosim na podlagi dejstev in nej ideologije... Aja, točno, segrevanja ozračja valda nega. Vse je velka laž globalistov...

In reply to by Weso008 (nepreverjen)

Uytygy (nepreverjen)

Ne bluzi. Ko nimas argumenta, privlecete nekega JJ, ki je del vase agende. nismo vsi suznji te igre prepucavanja me komunisti levo in bolj levo ali kdo bo uvozil vec poceni delovne sile.
Vsak si naj sam oceni, ali primer predavatelj na filo faksu je lahko clan strokovne skupine na NIJZ..
In ne ne more vsak biti direktor vsake firme ali instituta, ce nima pojma o tem. Kdaj se lahko prijavim za direktorja nuklearke??? A da ne gre, ker rabis vsaj osnove naravoslovje.
Drugace pa ja npr carthago je lahko vsak direktor tudi ce nima pojma o avtodomih. Ni vsaka firma enaka firmi na trgu.
Resnica ni diskreditacija, so samo dejstva in dejstva veliko povejo, razen vam vernikom politicnih strank bole malo.

In reply to by tutu (nepreverjen)

Zna se (nepreverjen)

Klump Svinjskoglavi 🐷 več si tij gotof

Čontala naj bo! (nepreverjen)

Dečki, pustite vij morje pa korale. 95% od vas je korale vidlo nej pa niti to ne vejte, če je tou rastlina ali žival ali neka tretjoga.
Pustite klimatske spremembe, ka je tou ipak preveč podatkov pa zapletenih soodvisnosti in niti slučajno nej tisto ka vi "vrvlete" pa "mislite".
Imate tam drugo temo, na ponovni remi Mure! Tan lejko kaj "konstruktivnoga" povejte! Ipak je tisto seoski fuzbal.

re9900 (nepreverjen)

Ce lahko druzboslovci komentirajo, lahko tudi navijac mure ali vernik leve politike z Mescem in golobom in JJ na celu.

In reply to by Čontala naj bo! (nepreverjen)

Klump (nepreverjen)

Ali je kje
Tisti ki ima moške rad

Klump (nepreverjen)

Ali je kje
Tisti ki ima moške rad

Bond (nepreverjen)

Temperatura morja danes v Kopru je samo 20 C

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice