Prebivalci Mirišča še vedno brez slovenskega naslova: »Arbitražni sporazum je zgodovinska napaka«

Naselje Mirišče pri Hotizi je pred petimi uradno postalo slovensko, tamkajšnji prebivalci pa še vedno nimajo urejenega slovenskega naslova bivanja.

»Letos so nam vsem potekli osebni dokumenti in smo si jih žal mogli menjati. Žal imamo zopet stari naslov, zaradi česa smo zelo žalostni, ker je že dolgo časa od tega, ko se je to uredilo oziroma odkar smo v Sloveniji,« je povedala Marina Žerdin, prebivalka naselja Mirišče.

Zakaj imajo prebivalci Mirišča tudi v novih osebnih dokumentih še vedno naveden naslov v delu hrvaške vasi Brezovec, smo povprašali tudi Upravno enoto Lendava.

Tam pa so nam pisno odgovorili:

»Prebivalci ne morejo dobiti dokumentov z naslovom Mirišče, dokler spremembe ne vpiše Geodetska uprava Republike Slovenije.«

Spremenjen odlok bo kmalu obravnavan na občinskem svetu

Kot pa pojasnjujejo na občini Lendava, so si že pred časom zadali, da bi Mirišče postalo del naselja Hotiza.

»Tako smo tudi pripravili odlok septembra leta 2020, pred dvema letoma, in smo to poslali v mnenje Geodetski upravi Republike Slovenije, ki nam je potem odgovorila, da bi bilo bolje spremeniti odlok,« je dejal Mihael Kasaš, direktor občinske uprave občine Lendava.

Geodetska uprava Republike Slovenije je občini že podala podrobnejša navodila, kako naj odlok spremijo. Spremenjen odlok pa bo sedaj kmalu na občinskem svetu občine Lendava, še pojasni Kasaš.

»Arbitražni sporazum je zgodovinska napaka«

Nekdanji podžupan občine Lendava Stanislav Gjerkeš pa meni, da je v arbitražni razsodbi še vedno veliko stvari nedorečenih in nedoločenih.

»Še vedno ni rešeno nogometno igrišče v naselju Kapca, še vedno ni rešena betonarna Balažic, ki je ostala na hrvaški strani in seveda regulacija katastrskega potoka, ki ob večjem deževju poplavlja, tudi to še ni rešeno,« je jasen Gjerkeš.

Arbitražni sporazum je močno posegel v življenja ljudi ob meji, zato je Gjerkeš prepričan, da je bil sporazum napaka.

»Lahko mirno povem, da je ta arbitražni sporazum zgodovinska napaka za Slovenijo in bi Slovenija morala vztrajati pri sporazumu Drnovšek - Račan, ki je bil, lahko rečem, za obe države bolj praktičen in je prinašal rešitve ob meji,« dodaja.

»Edino to je Slovenija z arbitražo dobila, pa še to vse prepočasi poteka«

Kljub temu da je od razglasitve arbitražne razsodbe minilo že pet let, država še vedno ni izpolnila vseh obljub prebivalcem ob mejah.

Kot priznava Žerdin, se je v Mirišču veliko stvari sicer že uredilo, vendar pa se zaradi dolgih postopkov urejanja samega položaja naselja mladi izseljujejo. Trenutno tam živi zgolj sedem ljudi.

»Žal edino to, kar je Slovenija z arbitražo dobila, pa še to vse prepočasi poteka, da bi se uredilo,« je jasna Žerdin.

Prebivalci ob meji zato nestrpno čakajo in upajo, da se bodo stvari čimprej uredile.