Slika je simbolična. (Foto:Nika Škrilec)
Rezultati analize prometne varnosti za lansko leto so zaskrbljujoči.

Letošnja analiza prometne varnosti temelji na daljšem časovnem obdobju, saj je leto 2021 zaradi zdravstvene situacije v povezavi z epidemijo covida-19 neprimerljivo z letom 2020. 

Število umrlih na slovenskih cestah v prejšnjem letu je sicer precej višje kot zadnjih pet let, a v tem trenutku bi bilo preuranjeno sklepati, da gre za začetek trenda izrazitega poslabševanja prometne varnosti, so sporočili z Avto-moto zveze Slovenije.

Kaj so ugotovili?

V okviru izsledkov analize izpostavljajo naslednje:

Prometna varnost je bila ponovno zelo slaba pri motoristih in mopedistih, pri kolesarjih in pešcih.

Razočarala je skromna raba varnostnega pasu – med umrlimi jih kar 42 odstotkov ni uporabljalo varnostnega pasu, kar je izjemno zaskrbljujoče,

Še vedno je izrazita problematika alkoholiziranosti – lani je imelo 30 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom raven alkohola nad dovoljeno mejo,

Ustanovitev avtocestne policije je sicer dobrodošla, a podatki znova kažejo, da se velika večina prometnih nesreč z najhujšimi posledicami zgodi na regionalnih cestah in v naseljih, zato bi moral biti nadzor, kot pomemben kamenček v mozaiku prometne varnosti, učinkovit tudi na teh cestah, izpostavljajo pri Avto-moto zvezi Slovenije.

Vir: Avto-moto zveza Slovenije

Kako zagotoviti večjo prometno varnost?

Dolgoročno k izboljšanju prometne varnosti pomembno prispevala mnogo varnejša in tehnološka izpopolnjena vozila, boljša infrastruktura ter tudi kultura voznikov oziroma bolj ozaveščeni udeleženci v prometu.

Zato bodo nadaljnji koraki do napredka in zmanjšanja števila nesreč z najhujšim izidom bistveno bolj zahtevni, izpostavljajo.

Avtor analize Jure Kostanjšek ob tem izpostavlja:

»Vsekakor je izjemnega pomena, da se na infrastrukturnem delu v nezmanjšanem obsegu nadaljujejo aktivnosti investicijskega vzdrževanja cest ter odpravljanj kritičnih mest, hkrati pa smo načeloma lahko zadovoljni, da se je začela gradnja povezave proti Koroški.«

Poziv za pridobivanje natančnejših podatkov

»Podatki o prometnih nesrečah bi nam morali omogočati celovit pogled in razumevanje ozadja številk.

Razlage za boljše ali slabše stanje prometne varnosti ne smemo iskati zgolj v prometu, cesti, tehničnih rešitvah in vozilih, ampak tudi v splošnem, širšem utripu družbe, saj je naše vedenje v prometu kompleksno in na svoj način odraža čas, v katerem živimo,« je ob tem poudaril predsednik Avto-moto zveze Slovenije Andrej Brglez.

Želi si, da bi policija pridobivala bolj natančne in kakovostne podatke oziroma da bi potrebovali bolj natančne analize vzrokov prometnih nesreč.

Policijska statistika namreč za vzroke prometnih nesreč s hudo telesno poškodovanimi ali umrlimi udeleženci na prvem mestu beleži »neprilagojeno hitrost« (37,1 odstotka).

Na drugem mestu je »nepravilna stran/smer vožnje« (20,8 odstotka), ki je pravzaprav tudi lahko posledica previsoke hitrosti, saj lahko pride do »sekanja« ovinkov, na tretjem mestu pa navaja «neupoštevanje pravil o prednosti« (15,1 odstotka).

Prav pri prvem vzroku, torej pri neprilagojeni hitrosti, nikakor ni jasno, ali to pomeni, da hitrost ni bila prilagojena dovoljeni hitrosti vožnje na cesti ali pa razmeram, izpostavljajo.

Kateri podatki bi bili koristni?

Da bi bila raziskava nesreč lahko podrobnejša, bi bili v pomoč naslednji podatki:

  • Pri avtomobilistih o vrsti avtomobila, ki ga je vozil, o stanju, starosti in tlaku pnevmatik, o cesti in cestni opremi na kraju dogodka;
  • pri motoristih o vrsti motorista, vrsti motorja, ki ga je vozil, o stanju, starosti in tlaku pnevmatik, o cesti in cestni opremi na kraju dogodka;
  • pri kolesarjih o tem, ali je šlo za mestno kolesarjenje, športno kolesarjenje, kolesarjenje v skupini;
  • pri pešcih: ali so v primeru nesreč, ki so se zgodile v temnem delu dneva, nosili svetla oblačila, odsevna telesa, ali so hodili sami ali v skupini ipd.

Brglez je prepričan, da lahko za prometno varnost največ stori vsak izmed nas, udeležencev v prometu:

»Če jaz pazim na druge in hkrati upam, da tudi drugi pazijo name, smo vsi varnejši in je krog sklenjen. In tako mora miselnost prometne varnosti potekati. Torej, vsak pri sebi – zase in za druge, lahko naredi največ.«

Komentarji (6)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
100-100 (nepreverjen)

Seveda ka bi nas moglo, ednin se je zmejšalo, mislijo ka so vsemogočni, mislijo, pravzapraf nika ne mislijo. Dirkajo se pa ta z autojami, ne gledajo na drüjge, ta mlatijo te pa se še grdou obnašajo, či jin kaj praviš, Pravzapraf je pa tak, ka sejaš tou ženjaš.

anton77 (nepreverjen)

Avto lejko sakši kujpi, pameti pa nej.... Mijslijo, ka so boga za keco zgrabili, če njuf avto ma ABS pa ESC pa malo marijo.... Ampak fizika dela svoje, da 2-tonski audi z vajeti vujde, skoro nega šanse, ka preživejš.... Pa ešče telko so zabiti, ka se ne prvejžejo.... Glandala, žmigafci.... Zakoj že tou avtoji majo???????

In reply to by 100-100 (nepreverjen)

trusterr (nepreverjen)

Ja itak.... razglasiti epidemijo in napraviti cepivo proti objestnin voznikon.... par lidij je že mrlo....

vbvfb (nepreverjen)

še več "grdih" slik na cigarete, pa de se varnost na cestaj povečala...hmm..čakaj...cigarete?...

per (nepreverjen)

KATERA VLADA PA JE ZMANJŠALA GLOBE ZA PROMETNE PREKRŠKE IN POSLANEC hORVAT- brzi je izjavo ka bomo videli kako bo s prometno varnostjo zdaj jo vidi hinavec

. (nepreverjen)

Narod je zaj bole zmešani zaradi korone.

Starejše novice