Kaj bo z zdravnikoma, ki sta izdajala lažna potrdila? Bosta ob licenco? To pravi Zdravniška zbornica

V začetku letošnjega novembra je Slovenijo dodobra pretresla novica o vpletenosti dveh zdravnikov v izdajanje lažnih zdravniških in covidnih potrdil. 

Na podlagi sodnih odredb na večjem območju Slovenije so kriminalisti 9. novembra opravljali hišne preiskave poslovnih in stanovanjskih prostorov in vozil. Iskali so poslovno dokumentacijo in druge materialne dokaze. 

Izdajala zdravniška spričevala, en tudi covidna potrdila

Zdravnika naj bi neupravičeno izdajala zdravniška spričevala, ki jih:

• podjetja in druge organizacije morajo pridobiti kot pogoj za delo svojih zaposlenih ali 
• jih člani organizacij potrebujejo za dokazovanje zdravstvene sposobnosti za opravljanje določenega dela ali določene dejavnosti, kot so na primer športne dejavnosti. 

Predkazenski postopek pa je usmerjen tudi zoper odgovorne osebe podjetij in organizacij, ki so za svoje člane ali zaposlene na tak način pridobili ta zdravniška spričevala. 

Kriminalisti so v preiskavi ugotovili še, da je eden izmed od osumljenih zdravnikov v času epidemije covida-19 neupravičeno in za denarno nagrado izdajal celo potrdila o prebolelosti covida-19. 

Prav kmalu sta v javnost pricurljali tudi imeni...

Ni minilo dolgo do razkritja domnevnih imen. V enem primeru naj bi šlo za že upokojenega zdravnika, čigar licenco so kriminalisti preverjali v Zdravstvenem domu Lenart. Šlo naj bi za Rajka Brgleza, ki je s tem zdravstvenim domom sodeloval pogodbeno. Vse od razkritja afere ne več.

V drugem primeru pa naj bi šlo za znano ptujsko ime - Izudin Kanlić, zasebni zdravnik z ordinacijo na Ptuju, na Osojnikovi cesti. 

Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije ima Kanlić sicer licenco za splošno medicino, Brglez pa za medicino dela, prometa in športa.

To pomeni, da Brglez lahko izdaja zdravniška potrdila za delodajalce in razne organizacije, medtem ko jih Kanlić ne more. 

Kaj bo s pacienti? 

Na Zdravniški zbornici Slovenije so za Ptujinfo pojasnili, da dokler teče pravni postopek zoper zdravnika, ta delo smeta opravljata dalje, če ohranita delovno mesto pri delodajalcu.  

Brglez je delo specialista medicine dela, prometa in športa do nedavnega res opravljal v Zdravstvenem domu Lenart, četudi je bil že upokojen. Delo je opravljal zaradi manka takih specialistov, je takrat pojasnil direktor lenarškega zdravstvenega doma Jožef Kramberger. 

»Kot veste, je v Sloveniji izjemno pomanjkanje omenjenih specialistov. Ker naša specializantka medicine dela, prometa in športa še ni končala specializacije in jo še čakamo, nam je upokojeni specialist medicine dela, prometa in športa občasno pomagal pri realizaciji programa,« je takrat pojasnil Kramberger. 

Dodal je, da se bi moral Brglez 10. novembra oglasiti v zdravstvenem domu, a tega ni storil. To je za zdravstveni dom pomenilo kršenje podjemne pogodbe, zato so polletno pogodbo na osnovi tega še istega dne prekinili.

Brglez tako ni več del kolektiva Zdravstvenega doma Lenart. Delo, ki bi bilo njegovo, lahko prevzame druga oseba. 

Brglez prav tako ni imel svojih pacientov, saj je opravljal delo specialista medicine dela, prometa in športa. 

Zadeva pa se nekoliko bolj zaplete pri ptujskem zdravniku Izudinu Kanliću. Ta je imel svoje paciente, ki so bili del njegove osebne zdravniške prakse.

Pacienti se lahko sicer sami odločijo, da zdravnika zapustijo, a premeščanj pri takem primeru ne bo, saj lahko zdravnika delo opravljata nemoteno, četudi sta v kazenskem postopku. 

Delati še smeta, pa sta lahko ob licenco? 

Zdravnika lahko svoje delo še naprej opravljata. O možnem odvzemu licence pa govori zakon o zdravniški službi, pri katerem 37. člen natančneje definira možnosti odvzema licence zdravniku. 

Ta člen veli, da lahko zdravniku zbornica začasno odvzame licenco zaradi večje strokovne pomanjkljivosti ali napake pri delu.

Obstaja pa tudi trajni odvzem licence - do tega pride, če zdravnik zakrivi večjo strokovno pomanjkljivost ali napako pri delu, pri tem pa ravnanje zdravnika povzroči trajne hujše posledice na zdravju ali smrt bolnika. 

Začasen odvzem licence lahko traja največ pet let, izreče pa se lahko, če je zdravnik v postopku podaljšanja licence napoten na dodatno strokovno usposabljanje, pa ni uspešno opravil strokovne usposobljenosti, če se ugotovi, da zdravnik ogroža zdravje ali življenje bolnika, če je zdravniku delo sodno ali z drugo pravnomočno odločbo začasno prepovedano ali onemogočeno delo, če zdravnik ne izpolnjuje drugih pogojev za izvajanje dejavnosti, če zdravnik ni pridobil dokazil na veljaven način ali da pri svojem delu z bolniki ne uporablja slovenskega jezika.

Začasno se odvzame tudi, če opravlja zdravilsko dejavnost. 

Pod črto, če bo sodišče določilo začasni ali trajni odvzem licence, mora Zdravniška zbornica Slovenije to upoštevati. 

Licenco pa lahko zdravnika po začasnem odvzemu pridobita nazaj. Ta se zdravniku povrne po pretečenem roku začasnega odvzema. Če torej sodišče odredi nekajletni odvzem licence, se ta po teh določenih letih vrne zdravniku.

To se ne zgodi le v primeru, če odvzem licence sovpada z letnico podaljšanja licence. Če sovpada, mora zdravnik licenco po ustaljenem postopku podaljšati in jo tako pridobi nazaj.