Bodo letošnji prazniki spet zeleni? Vremenoslovci razkrivajo, kakšna naj bi bila letošnja zima

Od prave zime smo oddaljeni še kar nekaj tednov, a kljub temu v Evropi, tudi pri nas, vztraja zaskrbljenost zaradi naraščajočih stroškov energije. Ker se nekateri Evropejci že soočajo s previsokimi računi za energijo, lahko obet mrzle zime pomeni tudi drago zimo.

Da bi prebivalcem po vsej celini pomagali pri pripravi na prihajajoče mrzle dni, je AccuWeatherjeva ekipa mednarodnih meteorologov pripravila prvo dolgoročno napoved za prihajajočo zimo.

El Niño oziroma južna oscilacija bo, podobno kot v Združenih državah Amerike in Kanadi, tudi to zimo imel pomemben vpliv na evropsko vreme. Kar pa še ostaja neznanka, je morebiten vdor hladnega arktičnega vremena, ki lahko lokalno, ali pa tudi po celotni Evropi, spremeni vremensko dogajanje.

Napoved za naše kraje

Napoved kaže na to, da bo zima v južni Evropi zelo podobna lanski. Nad južnimi kraji se bo namreč zadrževalo nevihtno vreme, poleg tega pa se naj bi se nevihtam pridružile tudi vetrovne nevihte, predvsem v Španiji in južni Franciji, ki lahko skupaj z dežjem prinesejo tudi večje hudourniške padavine.

AccuWeather poudarja, da lahko vsaka nevihta, ki bo letos prizadela južna območja Evrope, prinese neugodne vremenske razmere tudi južni in vzhodni Evropi. Tako bi nas naj letos čakala razmočena zima.

Po napovedih bo to zimo iz Sredozemlja pritekla obilna vlaga, predvsem v Italijo, na Balkan in večji del Turčije, zaradi stalnega toka vlage pa naj bi se srečali s številnimi vremenskimi spremembami, predvsem nevihtami.

Zima je najbolj vlažna sezona v regiji, in čeprav lahko nevihtno vreme močno vpliva na polnjenje izčrpanih rezervoarjev, se bo verjetno pojavil še en manj neželen vpliv. Tako bi to jesen lahko tudi zmerne količine padavin povzročile hiter odtok in naraščajoče reke, kar bi lahko povzročilo velike poplave.

Temperature bodo to zimo v večjem delu južne Evrope ostale povprečne, vendar pa bi se lahko v delih Italije, Grčije in Balkana občasno povzpele, zaradi česar bi lahko bile temperature nadpovprečne za ta čas.

Večje količine snega v vzhodni Evropi

Za razliko od območij, na katera vpliva Sredozemsko morje, kjer naj bi bile temperature blizu ali celo nad povprečjem, pa napoved za notranje dele vzhodne Evrope kaže podpovprečne temperature.

Gre predvsem za območje od osrednje Ukrajine, proti severu do Latvije in Estonije ter vse do zahoda do Slovaške in Poljske. Kot še pravijo, bi lahko povečane padavine z Balkana prinesle večje pošiljke snega na delih vzhodne Evrope, saj bi vlažna zračna masa trčila z zelo hladno maso.

Suhe razmere v severni Evropi

V nasprotju z nevihtnim južnim delom Evrope se severna Evropa ne bo soočala z neustaljenim vremenom. Pri tem se zaradi pomanjkanja pogostih vetrovnih neviht vzhodni Franciji, Nemčiji, na Švedskem in Norveškem obetajo daljša obdobja suhega vremena.

Suha zima je lahko dobra novica za nekatere države, ki so to poletje doživele poplave brez primere. Julija je namreč zaradi katastrofalnih poplav v Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem umrlo več kot 180 ljudi.

Dolga obdobja suhih razmer lahko povzročijo zaskrbljenost zaradi možnosti suše, vendar napovedovalci mirijo, da letošnja zima ne kaže znakov večje suše v nobenem delu Evrope.

Poleg tega se ne pričakuje, da bodo temperature v prvi polovici zime nagnjene k ekstremnim nihanjem. To bi lahko pomenilo olajšanje za prebivalce po vsej severni Evropi, ki so zaskrbljeni zaradi stroškov ogrevanja to zimo.

Kakšna pa bo letošnja smučarska sezona?

Ker se omejitve mednarodnih potovanj v številnih državah še naprej odpravljajo, se smučarska središča po Evropi pripravljajo na sezono. Nekatera priljubljena smučišča so že začela odpirati svoja pobočja, saj jesenske snežne padavine prekrivajo najvišje vrhove.

Poleg pogostejšega nevihtnega vremena, ki je napovedano za Španijo in južno Francijo bodo Pireneji, ki mejijo na obe državi, to zimo prejeli obilico naravnega snega. Ta predvidena obilica naravnega snega pomeni, da lahko tam to zimo pričakujejo odlične smučarske razmere.

Tudi v Alpah naj bi to zimo doživeli odlične smučarske razmere, saj naj bi bil svež sneg na njenih pobočjih pogost pojav. Medtem ko imajo francoske, italijanske in južne avstrijske Alpe največjo možnost za večje količine snega, se bo na teh območjih pozneje pozimi in v zgodnji pomladi razvilo večje tveganje za snežne plazove.