Družinska zgodba: Ena od treh kmetij v Sloveniji, ki še prideluje gobe, osem ljudi pa jih obira 365 dni v letu

Toliko gob na enem mestu boste težko našli v gozdu. Rastejo pa v Miklavžu na Dravskem polju, kjer jih na Kmetiji Krevh pridelujejo od četrte faze rasti naprej.

»To pomeni, da dobimo kompost z gobami in vsem skupaj že v teh policah in potem mi to z viličarjem vsak rastlinjak posebej naložimo. Imamo štiri etaže, tu so zdaj tri, tam je ena četrta in potem pobiramo po etažah,« pravi Špela Beranič iz Kmetije Krevh.

Gobe obirajo 365 dni v letu

Osem zaposlenih na kmetiji gobe obira vsak dan in to 365 dni v letu, da so gobe na trgovskih policah in tržnici čim bolj sveže.

»Primemo gobo, ki je tisti dan za pobrati in je zrela, rahlo jo zavrtimo in potisnemo dol proti zemlji in izpulimo. Odrežemo bet in odložimo v skodelico,« pravi Špela Beranič.

Včasih delajo tri, včasih pa devet ur

Količina dnevno pobranih gob in čas obiranja pa se iz dneva v dan precej razlikujeta. »Včasih delamo tri ure, včasih delamo devet ur, pač kako zrastejo gobice,« pravi Beraničeva, ki bo prihodnje leto od matere in očeta prevzela drugega največjega pridelovalca gob pri nas.

Mesečno na Kmetiji Krevh zraste do 12 ton belih in rjavih šampinjonov, ob tem pa pridelujejo še bukove in kraljeve ostrigarje, japonske štorovke in šitake.

»Gojimo jih na žagovini, torej skupaj sprešani žagovini, zato so tudi dosti bolj intenzivne, dosti bolj aromatične. Pobiramo jih samo en val in jih v roku pet ali šest dni oberemo in potem cele štore zavržemo,« razlaga.

Pred leti samo v Mariboru vsaj deset pridelovalcev gob, danes v vsej državi le še trije

Ko so v Miklavžu na Dravskem polju pred 25-imi leti pričeli s pridelavo gob, je bila tovrstna dejavnost po slovenskih kmetijah zelo razširjena, danes pa vztrajajo le še redki.

»Pred dvajsetimi ali tridesetimi leti jih je bilo nekje petdeset, samo na območju Maribora mislim, da jih je bilo deset, zdaj smo ostali trije malo večji, ki v bistvu vsak za sebe proizvaja in zalaga določeno regijo,« še dodaja.

Pomanjkanje delovne sile, velik obseg in konkurenca iz tujine

Večina pridelavo gob opušča zaradi velikega obsega, ki je potreben za prodajo v trgovskih verigah, težko dobijo tudi primerno delovno silo, težava pa je tudi cena, ki bi jo bili pripravljeni kupci plačati za slovenske gobe.

»Iz tujine uvožene gobe imajo nižjo ceno kot naše in jih je potem tudi težko prodati,« še pravi Beraničeva.

Kmetiji Krevh vendarle uspeva kar 60 odstotkov pridelanih gob prodati po trgovskih verigah, 20 odstotkov jih kupijo gostilne in restavracije, preostanek pa prodajo na tržnicah.