Pravila gobarjenja, ki jih je dobro poznati: To je kazen za (pre)polno košaro gob

V Gobarskem društvu Ptuj pravijo, da vremenske razmere zelo vplivajo na gobjo bero, dolgotrajna suša zavre rast, sicer pa je tudi res, da kakšno leto bolj rastejo gobani, drugo pa golobice, mlečnice, štorovke, ježki. Kakšna pa so pravila gobarjenja?

Ne pozabite na košaro in nožek z metlico

Preden gremo v gozd, je treba poskrbeti za primerno obutev in oblačila, zaščito proti klopom, potem pa košaro za nabiranje gob in nožek z metlico.

»Gob nikoli ne nabiramo v plastične vrečke, saj v njih zelo hitro postanejo zatohle, se začnejo razkrajati in so tako neprimerne za uporabo,« opozarjajo. 

Ne puščamo smeti in ne brcamo gob

Če nabiramo v zračno embalažo, najprimernejše so košare, omogočimo, da se trosi, s katerimi se gobe razmnožujejo, prenašajo daleč naokoli. V gozdu ne puščamo smeti, ne brcamo gob, ki jih ne poznamo, ne uničujemo gozdnih tal pri iskanju gob in ne zganjamo hrupa, s katerim vznemirjamo gozdne prebivalce.  

 »Nabiramo samo tiste gobe, ki jih poznamo, mlade, zdrave, v košarico, očistimo jih že na rastišču. Ne nabiramo premladih, ki še niso utegnile odvreči trosov, in ne prestarih, ki jih raje pustimo za razmnoževanje.«

Takšne so globe

Gob ni primerno uživati v velikih količinah, raje jih ne dajajmo otrokom in starejšim osebam. Treba jih je primerno pripraviti, saj so nekatere užitne tudi surove, spet druge so pogojno užitne, kar pomeni, da jih je treba toplotno obdelati, saj se tako določeni strupi razgradijo. Znano je, da je tudi krompir surov strupen, termično obdelan pa užiten.

»V enem dnevu lahko tako naberemo dva kilograma gob in eno, poljubno veliko gobo. Kazen za pretirano nabiranje gob je okrog 200 evrov, lahko pa smo kaznovani še zaradi nepravilnega parkiranja in nabiranja zaščitenih gob, kot sta naprimer karželj in kraljevega gobana,« opominjajo.

Večji nadzor je seveda na zaščitenih območjih, kot je Krajinski park Goričko.

Najbolj priljubljene užitne gobe pri nas so gobani, ki so tudi najbolj primerni za začetnike, saj med njimi ni smrtno strupenih. Zelo priljubljeni so tudi veliki dežniki, lisičke, kukmaki, golobice, mlečnice (sirovke), lisičke, dedi, turki, polstenke in borov glivec ter druge.

Kateri so simptomi zastrupitve z gobami?

Pri nas je znanih približno 100 vrst strupenih gob. Smrtno strupena je zelena mušnica, ki jo nekateri zamenjujejo s kukmaki. Zelo strupena je tudi poljska koprenka. Druge strupene gobe so še panterjeva mušnica, koničasta mušnica, rdeča mušnica, vražji goban ...

Simptomi zastrupitve z gobami so: bolečine in krči v trebuhu, slabost in bruhanje, driska in huda žeja, močno znojenje, motnje zavesti, halucinacije, upočasnjen ali pospešen srčni utrip, vročina, glavobol, zmedenost.

Inkubacijska doba pri zastrupitvi z gobami je čas, ki preteče od zaužitja gob do prvih znakov zastrupitve. Če je ta čas kratek, zastrupitev še ni tako nevarna, saj z bruhanjem izpraznimo želodec in tako odstranimo strupe. Bolniku dajemo nesladkan čaj, nikakor alkohola ali mleka.

»Če je inkubacijska doba daljša od šest ur, naprimer pri zeleni mušnici, je zastrupitev lahko usodna, saj strupi pridejo v kri in organe. Znano je, da so pri poljski koprenki, ki je smrtno strupena, lahko prvi simptomi šele čez več dni ali tednov,« opozarjajo.

Kaj storiti, če zaužijemo strupeno gobo? 

Slabo nam je lahko že, če smo pojedli preveč gob ali pa smo jih pogrevali. 

»Če je kratka inkubacija, pomaga že spraznitev želodca z bruhanjem. Vseeno je priporočljivo obvestiti zdravnika,« svetujejo.

Pri dolgi inkubacijski dobi je treba bolnika odpeljati v bolnišnico. Zdravnik mora vedeti, s katero gobo se je človek zastrupil. S seboj prinesemo ostanke gob, tudi izbljuvane, saj je pomembno, da se določi, s katerimi strupi imamo opravka.

Kako najbolje razširiti znanje?

Običajno začnemo nabirati gobe v družbi sorodnikov in sosedov. Svoje znanje lahko širimo s številnimi priročniki, vendar je najbolje, da se vključimo v katero izmed gobarskih društev. 

Tam srečamo ljudi s podobnimi interesi, lahko se izobražujemo na tečajih in razstavah, predavanjih, ekskurzijah.

»Veda o gobah se imenuje mikologija in bolj ko jo spoznavaš, bolj se zavedaš, kako veliko in skrivnostno je kraljestvo fungi,« dodajajo.