Protest na Agri: Kmetje od ministra zahtevajo pošteno kmetijsko politiko

Kelkokrat ideš ti nekan na vejs pa od kakšnoga kmeta kaj kupiš? Nigdar! Isti si kak vsi ostali. Pametni do boga miloga amena, v špari pa najfalejši italijanski pa španski paradajz kupuvlete, keroga romuni za drobiž še zelenoga doj berejo ka te umetno zori v šleperaj med transporton. Tak ka ne flefeči brezveze pa se ne delaj pametnoga.

Malo se prej pozanimaj. Tudi v ameriki dobijo subvencije, je sicer odvisno od zveznih držav koliko dobijo in pa ali kmetje sploh to vzamejo, večkrat si namreč izračunajo, da se jim ne splača vzeti tega denarja. V ameriki, kanadi, rusiji, ... je ena velika razlika, parcele so po nekaj 10ha, večkrat tudi po nekaj 100 ha. Majhne kmetije so tam velike nekaj 100ha, velike pa nekaj 1000ha, do največjih, ki so tudi po nekaj 10000 ha. Zaradi velikosti so to že firme in le te tudi tako poslujejo, lahko si privoščijo skladiščne kapacitete in tržijo svoje pridelke ko je cena ustrezna. To je navečja razlika, pri nas so kmetije premajhne in s tem podvržene raznim prekupčevalcem, ki poberejo smeteno. Redko katera kmetija ima pri nas zadosti skladiščnih kapacitet, da bi lahko lansirala svoje proizvode na trg ko so cene večje. Tole bi sicer naj uredile zadruge, samo so daleč od tega in se tudi samo gleda na profit nekaj izbranih, kmet pa ostane na cesti. Tukaj se pa zdaj kažeta dve stvari, politika in požrešnost celotne verige, predvsem raznih prisklednikov, ki kmetu poberejo večino marže. To maržo potem skušajo države kompenzirati z subvencijami kar pa ni pravilno ker so zato dražji stroji, repro material, ..., največ pa ima na koncu od subvencij sama birokracija (dobro plačane službice svetovalcev, inšpektorjev, ...) in pa industrija (nemec, francoz, italjan, ...). Kmetu ostane kvečjemu delo in krediti. Poleg tega da države subvencije uporabljajo za umetno zbijanje cen hrane, so subvencije tudi v uporabi kot sredstvo kontrole kmeta, ki mora delati tako kot mu politika pravi, pa ali je to prav, ali je to v skladu z dobro kmetijsko prakso, ali zemljišča to podpirajo,pa nikogar ne briga.

Aja, kmetje, ki so na teh slikah in jim pravite da so veliki, lepo vas prosim, to še za hobi ni, Velike kmetije se začnejo pri 200+ha zemlje.

Se pa med kmeti tudi pojavlja ena skrajnost, to je pretiravanje s stroji. Sicer je tukaj potrebno paziti, stroj se kupuje za dobo 10, 20, 30 let in je potrebno premisliti kakšno velikost vzeti, da bo ok za vso obdobje. Vseeno pa sem mnenja da bi večina kmetij zdržala z vsaj eno klaso manjšim traktorjem. Pri nemcih je dosti uslug in pa ponudnikov le teh in se kmetje tega redno poslužujejo, pri nas se razen spravila pridelka to nekako ni prijelo, po mojem problem miselnosti ljudi.

Naša politika oz. politika vsake države posebej se mora odločiti kaj si od kmeta želi in kakšnega kmeta hoče. Pri nas, razen prekmurja, ni nekih naravnih danosti da bi bile kmetije velike, ogromno je strmin, močvirij, slabe zemlje in tu se rabi majhnega kmeta, do 20ha, ki to mogoče dela kot pol zaposlen in skrbi za pokrajino. Zdaj pa politika misli da je vse ena velika ravnica in hoče imeti čim večje kmete in smo tam kjer smo. Kmetje so prisiljeni da se širijo če želijo preživeti, s tem se uničuje majhne kmete, ki skrbijo za mejice, pokrajino, čistijo zarasle površine, skrbijo za razne strmine in jih kosijo. Velik kmet to ne bo delal ker misli drugače in pa tudi časa nima za tole.

Lahko bi nadaljeval še nekaj časa pa nima smisla. Če se bo predlog SKP kot je zdaj na mizi sprejel se bo osnovna subvencija iz prvega stebra (neposredna plačila) zmanjšala na cca 130 eur, zdaj je okrog 190 eur. Tudi plačila za pridelavo žit se bodo konkretno zmanjšala. Ta denar se potem iz prvega stebra, kjer denar dobivajo kmetje, seli v drug steber, kjer ga bodo črpala razna podjetja, priskledniki, zavodi, ... Torej kmet, drzava, mi vsi bomo financirali take.

Samo ka te neka pitan, mogoče celou to bole znaš od mejne glede na to ka tan šefuje šef tvojoga malika. Zakoj je Mađarska tak agresivna z izvozon hrane po dumpinških cenah? Njihova pšenica je najcenejša, njihovo meso je najcenejšo? Zakoj? Zato ka Orban kmeton masne subvencije davle, zato! Te pa lejko majo najnižje cene in se mesni industriji v okolici ne splača mesa od lokalcov kupovati ampak iz Mađarske. Celo Mađasko kmetijstvo je financejrano direkt iz državnoga proračuna. Aja, pa za Ameriko ti je ovi nad menov vse napiso.

Vidim da še nisi delal na zemlji, zemljo lahko zapraviš v 5 do 10 let, k sebi jo pa spravljaš 2 krat toliko. Že samo intenzivna pridelava koruze brez večjih vlaganj ti bi v nekaj sezonah do konca izčrpala zemljo. Zakaj to pišem, ker jih dosti to dela.

To kar opisuješ so imeli v DDR in je klavrno propadlo, samo omeni komu tole pa je vprašanje ali prideš živ od tod. Veš kako se dela s skupnim dobrom, večini dol visi in čakajo da bo denaj bedakov vse naredilo namesti njih, potem ti bedaki ali pustijo ali pa se preselijo v prvo skupino in na koncu gre vse v maloro, da o krajah in okoriščanju sploh ne govorim.
Sem lepo napisal, pri nas ni naravnih danosti za industrijsko pridelavo, je pa evropa poskrbela z zakonom, da lahko vsaka članica zaščiti svoje pridelovalce pred pretiranim uvozom, ja grda evropa je to sprejela, slovenija pa zakona ni implementirala in je kakšen mesec nazaj dobila opomin. Miselnost ljudi je potrebno spremeniti in sicer 1) delaj racionalno (kaj se splača, z mehanizacijo, ki je ravno dovolj, z kulturami, ki ti omogočajo nek zaslužek), 2) kupuj lokalno, podpri lokalnega proizvajalca, ja v avstriji in nemčiji tole špila, pri nas pa ne, nekoč si lahko prodal domače mleko, jajca, meso, so stari ljudje vedeli to ceniti, dandanes mladini vse smrdi samo to kar kupijo v diskontu je pa zlato, da o birokraciji sploh ne govorim. 3) debirokratizacija, minimalno birokracije, kmet naj dela, celo tisti, ki dela popoldan