S kolesom iz Prlekije po Evropi: Potüvlen, ka pokožen, ka se vse do, samo če je vola

Mladi Kevin Lackovič iz majhnega naselja v osrčju Prlekije se je odločil za svojevrsten podvig. Vzel je nahrbtnik in se s kolesom podal na popotovanje po Evropi. Na poti je že dva tedna, dnevno pa naredi okoli 100 kilometrov, a kot pravi, se mu nikamor ne mudi, zato si privošči daljše postanke. 

Morda vse do Turčije

Kevin bo danes prispel na cilj, v Berlin, vendar je prepričan, da se njegova pot tu ne bo zaključila. 

»Skoraj prepričan sem, da bom šel še do Carigrada, zdaj pa načrtujem še kolesarjenje do Rima,« pravi prleški pustolovec.

Dokazati si želi, da zmore

In kaj je pravzaprav razlog za tako drzen podvig? Kot pravi, želi sam sebi dokazati, da zmore uresničiti še tako nore in avanturistične ideje, ki se mu utrnejo.

»Po tej koroni si je treba malo glavo zbistriti. Hočem pokazati, da je svet lep in da ljudje radi pomagajo eden drugemu,« razloži in doda, da prespi včasih ob jezerih in pašnikih, v večjih mestih pa v hostlih ali pri prijateljih, ki jih ima po celi Evropi. 

Navdušen nad pripravljenostjo neznancev za pomoč

Ljudje, ki jih srečuje na svoji poti, so navdušeni nad njegovim podvigom in mu rade volje ponudijo kavo in kaj majhnega za pod zob.

»Velikokrat naletim na neznance, s katerimi pokramljam in mi ponudijo pomoč že za vnaprej. Če si odprt človek, spoznaš veliko ljudi,« pravi simpatični avanturist, ki je tako denimo v Salzburgu naletel na Nemca, ki ima očeta v Prlekiji in je ravno tako sredi pogumnega podviga - pešači iz Strasbourga do Ptuja. 

»Svet je resen lep, pa lepše še nan neje blo«

Lackovič na svoji avanturi doživi marsikaj zanimivega, pa tudi kaj pretresljivega. Nekega dne si je tako za počitek izbral ravno pravšnjo senco ob jezeru, a ni vedel, da je prostor že zaseden. »Zraven mene je bila meter dolga kača. V hipu sem skočil, zacvilil kot punčka in se s kolesom takoj odpravil na pot,« razkriva bližnje srečanje s plazilcem. 

»Potüvlen zato, ka pokožen, ka se vse do, samo če je vola. Pa tüdi v totih hüdeh cejtih, ko lidje peveč jomrajo - ker svet je resen lep, pa lepše še nan neje blo. Lidje, ki jih srečüvlen po poti, so do mene vsi prijazni, nesramnih nega in vsi mi radi pomogajo,« še pravi simpatični Prlek, ki noče živeti po uveljavljenih družbenih normah in si želi veselega ter prostega življenja. Kdo ve, v kateri državi bo na koncu s kolesom pristal.