Osnutki pokrajinske zakonodaje so v javni razpravi preden bodo šli v sprejem državnemu zboru, znani pa so tudi predlogi grbov in zastav desetih pokrajin.

Pobudo za ustanovitev pokrajin je v zaključni fazi, saj je začel teči rok javne obravnave, v katerem so občinski sveti slovenskih občin pozvani, da se do 1. marca 2021 opredelijo do osnutkov pokrajinske zakonodaje. V tem času tako poteka zbiranje mnenj, predlogov, pripomb in pobud, nato pa bo pokrajinsko zakonodajo državni svet predložil v sprejem državnemu zboru.

Pomurska pokrajina s sedežem v Murski Soboti

Spomnimo, pobuda za pripravo predlogov pokrajinske zakonodaje je prišla s strani predsednika RS Boruta Pahorja, predsednika državnega sveta Alojza Kovšce, ter predsednika Skupnosti občin Slovenije Aleksandra Jevška, predsednika Združenja občin Slovenije Roberta Smrdelja in predsednika Združenja mestnih občin Slovenije Gregorja Macedonija, lansko leto.

Zakonodajo je pripravljala strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika, ki so tako pripravili tri osnutke zakonov: Zakon o ustanovitvi pokrajin, Zakon o pokrajinah in Zakon o financiranju pokrajin.

Sedež Pomurske pokrajine bo v Murski Soboti, sedež Sveta občin pa v Gornji Radgoni. Prvi Pokrajinski svet Pomurske pokrajine predvideva 32 članov. Manj članov od Pomurske bi imela le Dolenjsko-belokranjska pokrajina, kjer je predvidenih 31 članov, Goriška pokrajina pa bi imela isto število članov pokrajinskega sveta kot Pomurska.  

Zakonodajni predlog predvideva datum konstituiranja pokrajin s 1.1.2023 po uveljavitvi zakonov, s katerimi se uredi status pokrajin, financiranje pokrajin in volitve v organe pokrajin. 

Vir: Pokrajine.si

Osnutek predvideva ustanovitev desetih slovenskih pokrajin:

  • Dolenjsko-belokranjska pokrajina,
  • Gorenjska pokrajina,
  • Goriška pokrajina,
  • Koroško-šaleška pokrajina,
  • Osrednjeslovenska pokrajina,
  • Savinjska pokrajina,
  • Štajerska pokrajina,
  • Pomurska pokrajina,
  • Primorsko-notranjska pokrajina,
  • Zasavsko-posavska pokrajin 
  • in poseben status Mestne občine Ljubljana ter Mestne občine Maribor, ki po svojih organih samostojno izvršujeta pristojnosti in naloge pokrajine. 

Največjo težo bo imel pokrajinski svet

Pokrajinska zakonodaja določa organe pokrajin, ki so pokrajinski svet, predsednik pokrajine, nadzorni odbor pokrajine in svet občin. Najvišji organ odločanja je pokrajinski svet, njegova sestava pa je odvisna od števila prebivalcev posamezne regije. Člani pokrajinskega sveta se volijo v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in za mandatno dobo štirih let.

V pristojnosti pokrajinskega sveta je med drugim sprejemanje statuta, proračuna in programov razvoja pokrajine ter drugih aktov, ravno tako pa izvoli predsednika in podpredsednike pokrajine, člane nadzornega odbora in predstavnike v razvojni svet kohezijske regije. Njegova naloga je tudi nadziranje dela predsednika pokrajine.

Pomurski župani v Svetu občin

V Svetu občin pa sedijo župani z območja pokrajine in predstavlja vertikalno sodelovanje lokalnih oblasti pri izvrševanju pristojnosti pokrajinskega sveta. Vodi ga predsednik pokrajine. Za Pomursko pokrajino je predvideno, da bi vsebovala ozemlje občin, ki so že zajete v pomurski statistični regiji, torej za 27 občin.

Vir: Grboslovje.si

Brez štorklje ne gre

Med pripravo pokrajinske ureditve so bila izdelana tudi izhodišča za pokrajinske simbole. Teh se je lotil grboslovec in zastavoslovec, predsednik društva Heraldica Slovenica Aleksander Hribovšek.

Kot je pojasnil, predlogi temeljijo na že uveljavljeni slovenski zgodovinski simboliki, katere bogata tradicija izvira iz 13. in 14. stoletja in je krasila nekdanje slovenske zgodovinske dežele in ozemlja, kot so Goriška, Istra, Koroška, Kranjska, Prekmurje in Štajerska in krasi mnoge slovenske kraje. 

Zastave so izpeljane iz grbov in sicer v obliki klasičnih srednjeevropskih zastav z vodoravnimi barvnimi programi in v obliki heraldičnih zastav, ko vsebino ščita preslikamo na zastavino ruto.  

Grb Zale. Vir: Aleksander Hribovšek
Grb Železne. Vir: Aleksander Hribovšek
Grb Štajerske. Vir: Aleksander Hribovšek

Grb predvidene Pomurske pokrajine je tako sestavljen iz dveh zgodovinskih grbov Prekmurja: grba Zale in Železne, ki ponazarjata županije, katerih del je bilo Prekmurje do 20. stoletja.

"Zala je uporabljala grb z belim tramom na modrem polju in v polju nad tramom krono, Železna pa na modrem polju belo štorkljo s konjsko podkvijo v kljunu, stoječo na trdnjavi in ga najdemo že pred letom 1559," je pojasnjeno na Grboslovje.si

Poleg zgodovinskega grba Prekmurja pa je del grba Pomurske pokrajine še grb, ki ponazarja podobo sodobnega štajerskega grba - bel panter na zelenem polju, ki sega v obdobje sredine 13. stoletja. 

Zastava Pomurske pokrajine pa je sestavljena iz treh vodoravnih prog : bele, zelene in rumene ter ščita, ki vsebuje grb.

Zgolj predlog, ki se opira na zgodovino

"V zastavi sta bela in rumena, ki izhajata iz grba Prekmurja in bela in zelena, ki izhajata iz grba Štajerske. Lahko je pa seveda končna različica drugačna, ta kombinacija je izpadla nekako najbolj simpatično, da vsebuje oba, in prekmurski in prleški del," nam je pojasnil Hribovšek, ki še dodaja, da gre zgolj za študijo in se seveda lahko v Pomurju odločimo za čisto drugo simboliko: "To je samo študija našega heraldičnega društva, ki se nanaša na zgodovinske simbole stare tudi 800 let". 

Zdaj bodo tako svoje povedale občine, nato pa bodo o končnih predlogih zakonodaje, s katero bi po dolgih letih govora o decentralizaciji države končo dobili pokrajine, zadnjo besedo imeli še poslanci. Moč je slišati sicer precej pomislekov glede števila pokrajin, teritorialne razdelitve in tudi poimenovanj.

Spomnimo, glede ustanovitve pokrajin je bilo že več neuspešnih pobud, leta 2008 v času prve Janševe vlade, pa se je o njih celo izrekalo na posvetovalnem referendumu, ki ga je zaznamovala predvsem zelo nizka udeležba. Ta je bila namreč manj kot enajst odstotna.

S spleta

Komentarji (26)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Nivassram (nepreverjen)

A ni vas sram, da pri pripravi grba pomurja izhajate iz madžarske zgodovine? Tukaj moramo zahtevati zamenjavi pripravljalcev grba!

kkoppp (nepreverjen)

To je zgodovina prekmurja. Tako je bilo.

In reply to by Nivassram (nepreverjen)

Karl Marx (nepreverjen)

boli me kurec
leiko je u grbu tudi majmun
ali pa medved

In reply to by kkoppp (nepreverjen)

- (nepreverjen)

Ali pa takšo prizadeto tele kak si tij.

In reply to by Karl Marx (nepreverjen)

janko špehsvinjski (nepreverjen)

kaj če bi v grbu imeli veliki kos špeha

In reply to by - (nepreverjen)

Alenka Buzerantovšek (nepreverjen)

TO TO TO TO

In reply to by janko špehsvinjski (nepreverjen)

perekmurski pištek (nepreverjen)

Če bi bil dovolj izobražen, ali vsaj zanimal za to področje, ne bo postavljal takšna neumna vprašanja.

In reply to by Nivassram (nepreverjen)

stari prekmurec (nepreverjen)

Či šće te Hribovšek biti vogrin, te se naj odseli ta, nam pa naj da mir z vogrskimi simboli. Že tak nas Puklasti Janči rivle na Vogrsko !

ppzzz (nepreverjen)

Obvezno prepovedat, da imajo župani dokler so župani tudi možnost kandidirati funkcijo v pokrajini. Ne morejo imeti 2 službi, kot je že bilo biti župan in poslanec.

tanja flaškon (nepreverjen)

župani so zelo šolani ljudje
in škoda da bi njihovo znanje zaspalo v nekem selu

In reply to by ppzzz (nepreverjen)

dejan svinskoglavi (nepreverjen)

kaj pa če bi v grbi imeli svinjo

Adijo pamet (nepreverjen)

Maš prav. Bole tak, kak pa pujceka v grbi.
Lepi grb in zastava!

In reply to by dejan svinskoglavi (nepreverjen)

HOĆEMO PREKMURJE (nepreverjen)

Komentatorji bodite malo resni. Tak predlog pomeni samo več uradnikov - porazdelitev strankarskih funkcionarjev in nič drugega. ČE ŽE POKRAJINE POTEM UKINITEV 70 % OBČIN. SICER PA ZAKAJ NE BI IMELI PREKMURCI SVOJO POKRAJINO ? Pomurje je umetna socialistično - komunistična tvorba, KI ZGODOVINSKO NIMA ČISTO NIČ SKUPNEGA spet nas nekam na silo potiskajo, vem tudi da se Prleki s tem ne strinjajo. ZATO HOČEMO POKRAJINO PREKMURJE. Ne dovolite, da o naši usodi odloča spet Ljubljana, postavimo se na svoje noge.

Mimi123 (nepreverjen)

Ne bo nič iz tega, saj je v pripravi regij bil pomemben kriterij število prebivalcev. Vse skupaj pa je povezano s spremembo volilne zakonodaje, ki jo je državnemu zboru naložilo sodišče

In reply to by HOĆEMO PREKMURJE (nepreverjen)

bullshit. (nepreverjen)

Čestitke, dolenjska, notranjska in gorenjska ta mela v grbi domobranskoga orla, prekmurje mađarske simbole.... ne opažan pa simbolov italijanskih okupatorov v primorskon grbi.
Pa če se tej Hribovšek že zna tak pameten delati, bi lejko to njegovo društvo poiskalo grbe, oziroma slovanske simbole toga področja izpred mađarske okupacije. Slovani katerih del so bili naši predniki na ton področji so tu živeli dosta prej kak so se mađari se privlekli. To zdaj tak izgledne kak da bi se naša zgodovina začnola komaj s prihodon mađarov.
In mi mo ponovno to vse pridno požrli.

stari prekmurec (nepreverjen)

Točno tak buteca Hribovška poslati nekam. Naj kranjcem dela kar hoče, nas pa naj pusti pri miru.
Temu butecu se sploh ne sanja kaj se je tu dogajalo v preteklosti in kaj hoče Puklasti Janči !

In reply to by bullshit. (nepreverjen)

simbol (nepreverjen)

lahko pa imajo ukrivljen lok, ali pa pusko sredi koruze, hehe

In reply to by bullshit. (nepreverjen)

Boštjan 123 (nepreverjen)

V predlogu se pozablja, da Pomurje ni Prekmurje. Ne more se upoštevati zgodovine samo enega dela pokrajine. To je velika napaka in pomanjkljivost.

isti (nepreverjen)

če bi pogledno podrobneje sliko predloga bi vido, da je polovica grba iz grba štajerske. Res pa je to v članku čudno napisano.

In reply to by Boštjan 123 (nepreverjen)

wesrtol (nepreverjen)

lahko se prelikja prikljuci stajerski in potem ima stajerski grb.

In reply to by Boštjan 123 (nepreverjen)

Gost56435 (nepreverjen)

Bodo te pokrajine prinesle kaj dobroga? Prosim če še napravite prispevek kelko dobroga do prinesle pokrajine, pa če so za dobro krajanov ali samo za posameznika

Čergoli (nepreverjen)

V vseh grbih mora biti KARČI virus.

Janšković (nepreverjen)

Kaj je zdaj s tistimi prleškimi šmarničarskimi homozapiteki, ki so sanjali o samostojni Prleški pokrajini? A so zaspali na kavču? :)

KikiRiki2000 (nepreverjen)

Živela Slovenija!!!

helmut (nepreverjen)

Zanimiva študija ampak se enostavno preveč sloni na zgodoviskih grbaj ker poleg vsega ne predstavljajo prekmurja ampak nekdanje Madžarske pokrajine in si neposrečeno deli še prostor z štajerskim panterom. Za grb pomurske pokrajine nucamo nekšo sodobnješo verzijo saj simbolika bi lejko bila podobna (predvsem štrk) ampak grafika pa bi mogla biti sodobna 21 stoletji primerna.

Aleksander Hribovšek (nepreverjen)

Spoštovani,

glede na veliko zanimanje, bi še sam predstavil razloge za izbiro zgodovinskih simbolov. Izbrani grbi so avtohtoni in so del naše zgodovine in našega ozemlja že stoletja. Zgodovinsko in moralno gledano bi bilo škoda, da bi se jim odpovedali. Morda meje novih pokrajin niso identične s starimi, ampak to še ni razlog, da ne bi uporabili zanje že obstoječo simboliko in jo temu primerno kombinirali. Le narodi brez zgodovine ali narodne biti se poslužujejo tako drastičnih posegov, da bi brisali lastno preteklost.

V primeru Prekmurja govorimo o kombinaciji grbov dveh ogrskih zgodovinskih grofij, ne madžarskih. Glede na to, da je bilo del Zale in Železne tudi današnje slovensko ozemlje, imamo Slovenci enako pravico do grbov in zgodovine obeh grofij, kot jo ima sodobna Madžarska. Ne poznam razloga, da bi si jih ne smeli lastiti, glede na to, da gre za zgodovinska simbola ozemlja v Sloveniji. Lastni zgodovini se ne odpoveduje. Enako so na primer storili tudi Čehi in Poljaki in oboji uporabljajo grbe zgodovinskih pokrajin, ki so danes razdeljene med obe državi. Imajo svoj ponos in dobro vedo zakaj se temu nikoli ne bodo odpovedali. S tem bi drugi državi prepustili, da si sama lasti zgodovinsko ozemlje in spomin nanj.

Sicer pa smo vedno odprti za nove predloge in če imate svojega, ki bi odlično predstavljal Prekmurje, nam pišite na [email protected].

Z lepimi pozdravi.

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice