NE SPREGLEJTE! Takšen grb in zastavo naj bi imela Pomurska pokrajina

Pobudo za ustanovitev pokrajin je v zaključni fazi, saj je začel teči rok javne obravnave, v katerem so občinski sveti slovenskih občin pozvani, da se do 1. marca 2021 opredelijo do osnutkov pokrajinske zakonodaje. V tem času tako poteka zbiranje mnenj, predlogov, pripomb in pobud, nato pa bo pokrajinsko zakonodajo državni svet predložil v sprejem državnemu zboru.

Pomurska pokrajina s sedežem v Murski Soboti

Spomnimo, pobuda za pripravo predlogov pokrajinske zakonodaje je prišla s strani predsednika RS Boruta Pahorja, predsednika državnega sveta Alojza Kovšce, ter predsednika Skupnosti občin Slovenije Aleksandra Jevška, predsednika Združenja občin Slovenije Roberta Smrdelja in predsednika Združenja mestnih občin Slovenije Gregorja Macedonija, lansko leto.

Zakonodajo je pripravljala strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika, ki so tako pripravili tri osnutke zakonov: Zakon o ustanovitvi pokrajin, Zakon o pokrajinah in Zakon o financiranju pokrajin.

Osnutek predvideva ustanovitev desetih slovenskih pokrajin:

• Dolenjsko-belokranjska pokrajina,
• Gorenjska pokrajina,
• Goriška pokrajina,
• Koroško-šaleška pokrajina,
• Osrednjeslovenska pokrajina,
• Savinjska pokrajina,
• Štajerska pokrajina,
• Pomurska pokrajina,
• Primorsko-notranjska pokrajina,
• Zasavsko-posavska pokrajin 
• in poseben status Mestne občine Ljubljana ter Mestne občine Maribor, ki po svojih organih samostojno izvršujeta pristojnosti in naloge pokrajine. 

Največjo težo bo imel pokrajinski svet

Pokrajinska zakonodaja določa organe pokrajin, ki so pokrajinski svet, predsednik pokrajine, nadzorni odbor pokrajine in svet občin. Najvišji organ odločanja je pokrajinski svet, njegova sestava pa je odvisna od števila prebivalcev posamezne regije. Člani pokrajinskega sveta se volijo v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in za mandatno dobo štirih let.

V pristojnosti pokrajinskega sveta je med drugim sprejemanje statuta, proračuna in programov razvoja pokrajine ter drugih aktov, ravno tako pa izvoli predsednika in podpredsednike pokrajine, člane nadzornega odbora in predstavnike v razvojni svet kohezijske regije. Njegova naloga je tudi nadziranje dela predsednika pokrajine.

Pomurski župani v Svetu občin

V Svetu občin pa sedijo župani z območja pokrajine in predstavlja vertikalno sodelovanje lokalnih oblasti pri izvrševanju pristojnosti pokrajinskega sveta. Vodi ga predsednik pokrajine. Za Pomursko pokrajino je predvideno, da bi vsebovala ozemlje občin, ki so že zajete v pomurski statistični regiji, torej za 27 občin.

Brez štorklje ne gre

Med pripravo pokrajinske ureditve so bila izdelana tudi izhodišča za pokrajinske simbole. Teh se je lotil grboslovec in zastavoslovec, predsednik društva Heraldica Slovenica Aleksander Hribovšek.

Kot je pojasnil, predlogi temeljijo na že uveljavljeni slovenski zgodovinski simboliki, katere bogata tradicija izvira iz 13. in 14. stoletja in je krasila nekdanje slovenske zgodovinske dežele in ozemlja, kot so Goriška, Istra, Koroška, Kranjska, Prekmurje in Štajerska in krasi mnoge slovenske kraje. 

Zastave so izpeljane iz grbov in sicer v obliki klasičnih srednjeevropskih zastav z vodoravnimi barvnimi programi in v obliki heraldičnih zastav, ko vsebino ščita preslikamo na zastavino ruto.  

Zgolj predlog, ki se opira na zgodovino

"V zastavi sta bela in rumena, ki izhajata iz grba Prekmurja in bela in zelena, ki izhajata iz grba Štajerske. Lahko je pa seveda končna različica drugačna, ta kombinacija je izpadla nekako najbolj simpatično, da vsebuje oba, in prekmurski in prleški del," nam je pojasnil Hribovšek, ki še dodaja, da gre zgolj za študijo in se seveda lahko v Pomurju odločimo za čisto drugo simboliko: "To je samo študija našega heraldičnega društva, ki se nanaša na zgodovinske simbole stare tudi 800 let". 

Zdaj bodo tako svoje povedale občine, nato pa bodo o končnih predlogih zakonodaje, s katero bi po dolgih letih govora o decentralizaciji države končo dobili pokrajine, zadnjo besedo imeli še poslanci. Moč je slišati sicer precej pomislekov glede števila pokrajin, teritorialne razdelitve in tudi poimenovanj.

Spomnimo, glede ustanovitve pokrajin je bilo že več neuspešnih pobud, leta 2008 v času prve Janševe vlade, pa se je o njih celo izrekalo na posvetovalnem referendumu, ki ga je zaznamovala predvsem zelo nizka udeležba. Ta je bila namreč manj kot enajst odstotna.