*Fotografija je simbolična
Vsako leto 25. novembra obeležujemo mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami in deklicami. Letošnjo kampanijo vodi Organizacija združenih narodov pod sloganom Pobarvajmo svet oranžno.

Oranžna je barva boja proti nasilju nad ženskami in deklicami, saj Organizacija združenih narodov vsako leto vodi kampanjo, pobarvano v oranžno. Letos se bo odvila 16-dnevna kampanja pod imenom '16 dni aktivizma proti nasilju, ki temelji na spolu'. 

Alarmanten dvig krivulje nasilja nad ženskami

Svet se je, zaradi epidemije, umaknil v zavetja svojih domov. Mnogim ženskam in deklicam po vsem svetu, tudi v Sloveniji, pa dom ne pomeni varnega zavetja. Nova poročila iz časa med koronakrizo kažejo alarmanten dvig krivulje nasilja nad ženskami.

Manj zabeleženih klicev na pomoč, več skritega nasilja

V Sloveniji pa opažamo manj zabeleženih klicev na pomoč. Nasilje je, vendar je skrito. Razlog za to je nenehna zaprtost celotne družine ali partnerjev med štiri stene. Tako se ženske in deklice od povzročiteljev težko umaknejo. 

Društvo SOS telefon je telefon za ženske in otroke, ki so žrtve nasilja. Ta telefon zvoni in je dosegljiv že 31 let. Telefon le redko obmolkne.

Prenehanje zvonenja je na Društvu SOS razlog za skrb. Med ekonomsko krizo se je prvič zgodil molk telefona. Med koronakrizo drugič. 

Prvih štirinajst dni prvega vala je bilo malo klicev na pomoč. Na SOS telefonu domnevajo, da je razlogov za tem več. Eden od razlogov je tako občutek negotovosti, občutek izgube kontrole nad svojim življenjem ter še večje prilagajanje in trpljenje žrtev. 

Enaka opažanja imajo tudi na Društvu za nenasilno komunikacijo, kjer so zaradi epidemije celo odprli 24-urno pomoč preko telefona. V začetku epidemije je bilo klicev malo. Porast klicev so na Društvu za nenasilno komunikacijo opazili ob koncu poletja, ko je že bilo govora o ponovnem uvajanju ukrepov.

Ob misli na ponovno izolacijo je tesnoba rastla. 

Marsikomu je bil klic na pomoč onemogočen ali skrajno otežen, saj so bili žrtve in povzročitelji nenehno skupaj. »Čas krize ni za vse čas priložnosti za spremembe,« dodajo na Društvu SOS. 

Na društvu so kaj kmalu ugotovili, da je nasilje le nekoliko bolj skrito, žrtve pa trpijo še bolj. Tako so začeli z obširno kampanjo ozaveščanja, da še vedno delujejo, da se ženske in deklice še vedno lahko obrnejo nanje. Telefon je začel spet zvoniti.

»To, kar opažamo je, da se manj žensk odloča za umik iz nevarnega okolja in da se več žensk odloča za vključitev v naše programe svetovanja. Povpraševanje za vključitev v svetovanje je v primerjavi z lanskim letom še enkrat večje,« opažajo na SOS telefonu za žrtve nasilja.

Odhod od doma v teh časih je pot v neznano

Med koronakrizo vlada splošna negotovost, strah, manjko dela in posledično finančna stiska za marsikoga. Če dom ni varno zavetje, se pa ženske in deklice še težje odločijo za klic na pomoč, da se odmaknejo od nasilja.

»Odhod od doma, v tem času, pa še toliko bolj predstavlja pot v neznano,« pove Anita Brunčič, vodja ptujske Varne hiše.

Na Društvu SOS so opazili popolno psihofizično izčrpanost žensk, njihova Varna hiša je polna. Na mnoge ženske je tako padla skrb za gospodinjstvo, delo, otroke med šolanjem doma in prenašanje udarcev. Psihičnih in fizičnih. Zdaj prostora za umik več ni. 

»Opažamo popolno ekonomsko izčrpanost, saj je le ena uporabnica ohranila službo. Nobena od uporabnic ne prejema preživnine,« o ekonomskem stanju uporabnic Varne hiše v Ljubljani povejo na Društvu SOS. 

V izjemno težkem položaju so še uporabnice, ki nimajo državljanstva in stalnega prebivališča, saj te tudi nimajo pravic do raznih transferjev. Takim uporabnicam na pomoč priskočijo razne dobrodelne ustanove. 

»Večina je izčrpana od sodelovanja v dolgotrajnih postopkih in nemirno zre v prihodnost, ki je popolnoma negotova in ne ponuja odgovora na vprašanja: 'Kako bom preživela, kje bom živela, ali bom zmogla?'« opažajo na Društvu SOS.

Psihično, fizično, ekonomsko, spolno - nasilje ima več obrazov

Varne hiše tako sprejemajo posameznice, ki so bile deležne katerekoli vrste nasilja. Le redko se uporabnice zavedajo, da se je nad njimi izvajalo nasilje, ki ni nujno v obliki stisnjene pesti povzročitelja. 

»Pri vseh naših uporabnikih beležimo psihično nasilje, večina jih je doživela tudi fizično nasilje. Vedno več je žensk, ki so bile deležne ekonomskega in spolnega nasilja, vendar še le pri nas dojamejo, da je to, kar se jim je dogajalo, ekonomsko in spolno nasilje,« nam o svojih uporabnicah povejo v Varni hiši Ptuj. 

Kaj storiti, ko ne zmoreš več?

Telefonski klic na policijo, najbližji center za socialno delo ali katerikoli SOS telefon je lahko prvi korak izhoda iz stiske. 

Centri za socialno delo se odzovejo na prav vsako informacijo o nasilju v družini. Razgovori se vedno izvajajo z žrtvijo in brez prisotnosti povzročitelja nasilja. 

»Naše delo je usmerjeno v prenehanje nasilja in v zaščito žrtve nasilja. Izhajamo iz ničelne tolerance do nasilja. Žensko spodbujamo ter ji nudimo osebno in strokovno pomoč, da zavaruje tako sebe kot otroke, če so v zvezi tudi otroci, in da pri tem izkoristi vse zakonske možnosti,« povejo na ptujski enoti Centra za socialno delo Spodnje Podravje

Pri tem Center za socialno delo ptujske enote poudarja, da je pri obravnavi žrtev razbremenjena sleherne krivde za nasilje, žrtvi se verjame in se ji razloži, da je to, kar doživlja, prav to - nasilje.

Center nudi žrtvi celovito pomoč in tudi takojšen umik, če je ta potreben.  

Čeprav živimo v času epidemije, pa pomoč ne bo odrečena nobeni žrtvi. Vse storitve in naloge centra se še vedno izvajajo ob ustreznih zaščitnih ukrepih. 

Tudi klic na kateri od SOS telefonov je lahko prvi korak iz nasilja. Na telefonih vas bodo informirali, dobili boste ustrezno pomoč in podporo za nadaljnje korake. 

»Predvsem nam je pomembno, da se počuti varna in ima ustrezne strategije za to. Verjamemo v njo, v njene izbire in to, da zmore,« poudarjajo na Društvu SOS telefon.

V primeru kakršnekoli oblike nasilja pokličite na naslednje številke

Brezplačna številka Društvo SOS telefon: 080 11 55
Center za socialno delo Spodnje Podravje, Enota Ptuj: 02 787 56 00 
Center za socialno delo Spodnje Podravje, Enota Ormož: 02 74 10 560
Kapljica – pomoč žrtvam nasilja: 070 445 660
Krizni center za žrtve nasilja: 02 250 66 00 ali 031 776 102

S spleta

Komentarji (19)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
zupi889 (nepreverjen)

nič čudno. ženske itak bola privlačijo čudaki in so na splošno zelo slabe pri izbiri življenskega partnera. te pa maš te pizdarije.

Klaus schwabb4 (nepreverjen)

Tou ka so si izbrale frajerje, gobcarje, bogatune, zaj te jih naj imajo pa naj jih tepejo pa varajo. Same so si krive.

Xankooo (nepreverjen)

Zenske bi rade mejle nekšne pravice ka so rodijle 3 otroke pa so fraj 5 let pa si jo drkajo po cele pa se varajo moške kao ka deco pazijo..nej njin pa za delo to je point vsega.

vodka (nepreverjen)

Kriva je zakonofdaja štera ne kaznuje nasilneže. Z druge strani pa ščejo deco vzeti starišem šteri svoje dete malo bole privijejo.

Zateteyaaa (nepreverjen)

Daj ti debilčino jedna doj se srejli..primitivec zarukane.

In reply to by vodka (nepreverjen)

vodka (nepreverjen)

Očitno si še eden nasilnež v familiji do svoje partnerke.

In reply to by Zateteyaaa (nepreverjen)

rightw (nepreverjen)

se sreca, da nimajo muslimana za moza, potem sploh telefona ne bi imele.

ss45 (nepreverjen)

ja to pa je istina. Pitajte kakšnoga policija, kelkokrat je mogo iti na intervencijo ka so muslimanski očetje sprebili hčerko, ka je mela obično najstniško razmerje. In se ji kompletno odpovedli.

In reply to by rightw (nepreverjen)

ikokolo (nepreverjen)

ja, vprasaj sploh v kaksni Turciji, egiptu, Bosni, ali Pakistanu. Vprasaj policista, ker policistke itak ne bos nasel. zakaj ne? a so nesposobne v teh muslimanskih drzavah ali pa ne obvladajo kvot. Ali pa ni feministk.

In reply to by ss45 (nepreverjen)

ostro,per (nepreverjen)

ss45. Imas soseda, ki nikoli NI zadel sedmice na lotu. In potem imas debila, ki te sprasuje, da naj vprasas tega soseda, kaj si je kupil od glavnega dobitka na lotu.
Ne se prijavit na tekmovanje iz logike.

In reply to by ss45 (nepreverjen)

restriokp (nepreverjen)

cemu so namenjeni zmenki, a temu da se dol dajejo ali spoznavajo?
zaenkrat se nimamo dogovrjenih porok, kot to imajo v muslimaskem svetu, tako da svobodna izbira.

katy pasojebska (nepreverjen)

žensk se res ne tepe
ampak kakšna vzgojna okoli ušes pa babi tudi ne škodi
Veste taka vzgojna klofuta
malo babi koleščka naravna v glavi
potem pa tečejo kot urca

tanja flaškon (nepreverjen)

res je pretepanje žensk kriminalno dejanje
sploh z bokserji in z bajs bool palicam
ampa tudi jaz mislim da kakšna vzgojna klofuta janšistični volilki ne bi škodia

In reply to by katy pasojebska (nepreverjen)

Neodvisna in s… (nepreverjen)

pornoKura si

someone1 (nepreverjen)

Ka pa ženske kere so nasilne do moških? Tudi tou obstaja. Če je moški preveč meren dela pa hodi domov brez gostilne brez alkohola, brez kurvarije pa se zatou ženska obnaša nasilno. Zavolo ljubosumlja, ka je vse preveč normalno. Pojma nemate zakoj jih te nakonci ženske skasejrajo. Psihično nasilje nad moškimi obstaja. Tudi moški morejo bežati pred ženskami....... Žal

Novinarcek (nepreverjen)

Zanimivo ka ste pa privlekli muslimane na plano... Clanek je o slovencaj keri ribajo svoje zenske.... Vecina je posredi alkoholna odvisnost katera vodi v impotenco... Potem pa je seveda zenska kriva ker on ne more.... To pa je tipicna slovenska lastnost... Nastavite si ogledalo...

...brez besed.. (nepreverjen)

Tau je nite malo nej enostavna zadeva ..
..zenska tocno more glejdate na stotinko casa ka leko sploj kaj sproze ČE ma sanso..tau je pa tisto ka se moske lejpe dela en cas..in kak svoje dosejgne se pokaze pravo lice..komaj te! Ge samo vupan ka de toga gnauk konec! Zelejn vso sreco tejn zenskan!!!! ..za zjokat...

Karl Marx (nepreverjen)

jaz mojo vžem ko opico
če ni hladnega piva v hladilniku

tanja flaškon (nepreverjen)

čisto pravilno
Žena je dolžna da zagotovi zadostno količino piva v hladilniku

In reply to by Karl Marx (nepreverjen)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice