*Fotografija je simbolična
Poslanca Socialnih demokratov Matjaž Nemec in Gregor Židan sta na Vlado RS naslovila poslansko pobudo v zvezi s priporočili in smernicami za izvedbo športnih prireditev v Sloveniji.

Ravno danes je UEFA uradno potrdila, da bo preizkusila vrnitev gledalcev na stadione na tekmi superpokala, 24. septembra v Budimpešti.

Tako bo sprostila 30 odstotkov sedežev na stadionu Puskas Arena, ki lahko sicer sprejme 67,215 gledalcev. Kot je dejal predsednik UEFE Aleksander Čeferin, je nogomet brez navijačev izgubil nekaj svojega čara, zato upa, da bo prihajajoči superpokal pilotni projekt, ki bo nakazal vrnitev navijačev.

Bivša nogometaša za vrnitev publike

Še pred tem pa sta poslanca Socialnih demokratov Matjaž Nemec, ki je leta 2016 kandidiral celo za predsednika NZS, in Gregor Židan, bivši profesionalni nogometaš, na vlado naslovila poslansko pobudo, v kateri izpostavljata ogroženost športa ob koronakrizi in apelirata na bolj življenjska priporočila in navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter posledično izvajanje športnih tekmovanj ob spremstvu publike.

Poslanca sta uvodoma opozorila, da je pandemija koronavirusa dodobra predrugačila vse sfere našega življenja, tudi področje športa, ki je po njunem mnenju v vsej svoji izjemni tradiciji pomembna družbena dejavnost Slovenije, ki bogati življenje posameznikov in skupnosti ter ima izjemne možnosti združevanja ljudi, ne glede na starost ali socialno pripadnost. »Šport predstavlja pomemben simbol naše identitete, ob čemer ne gre spregledati, da se Slovenija v mnogo športnih disciplinah ponaša z dosežki svetovnega kova. Tako šport postaja vse večji in glasnejši promotor Slovenije po svetu, s tem pa je povezan tudi razvoj turizma in nasploh slovenskega gospodarstva,« sta zapisala.

Omejitve in prekinitve mnogih športnih dogodkov so dodobra načele celo vrsto dejavnosti, posredno povezanih s športnimi prireditvami (glasbeni dogodki, gostinske dejavnosti….). S tem je po mnenju poslancev močno okrnjen priliv sponzorskih sredstev za športne dogodke, mnogo ljudi in podjetij, pa je zaradi usiha prihodkov, posredno ali neposredno vezanih na organizacijo športnih prireditev, že na finančnem dnu.

Ob tem sta poslanca izpostavila tudi velike negotovosti, katerim so podvrženi številni profesionalni športniki in športne ekipe, ko so bile že vnaprej organizirane tekme, lige in ostala klubska tekmovanja odpovedana, okrnjena ali prestavljena za nedoločen čas, kar je povzročilo velike finančne izgube. Slednje se odraža tudi na organizaciji športnih tekmovanj, kjer je po njunem mnenju ponovno zaznati veliko stisko kaj bo v prihodnje s predvidenimi urniki tekem, predvsem v povezavi s klubi ali športniki, ki prihajajo z epidemioloških rizičnih držav rumenega in rdečega seznama.

»Po prvem valu epidemije se je sicer zdelo, da se zadeve počasi postavljajo na noge, upoštevajoč navodila in priporočila NIJZ so se pričele odvijati odpovedane tekme, sicer ob zelo okrnjenem urniku in v zaostankih, povezanih tudi s sodelovanjem s tujino, ko veliko slovenskih športnikov in ekip sodeluje z mednarodnimi športnimi  organizacijami in se udejstvuje mednarodnih tekmovanj ter prijateljskih tekem. Na primer v nogometu se že srečujejo s težavami pri izvedbi državnega nogometnega prvenstva v prvi ligi, veliko pa še je tudi nejasnosti pri izvedbi UEFA klubskih tekmovanj, ko bodo v Slovenijo prišle tudi profesionalne nogometne ekipe iz drugih držav,« sta zapisala ter izpostavila, da se ob vsem tem še dodatno krepi nejevolja med slovenskimi športnimi klubi, ko se ti, glede na status istih športnih panog in možnosti izvajanja športnih dogodkov v tujini, počutijo zapostavljene in v bistveno slabšem položaju.

»Tako je zaznati vse glasnejša opozorila, da bi lahko pri nas, glede na epidemiološko sliko in infrastrukturne zmožnosti posamičnih športnih objektov (predvsem nogometnih stadionov), tekmovanja – ob bolj življenjskih priporočilih in navodilih NIJZ – izvajali ob spremstvu publike, kar bi športnim klubom in ostalim dejavnostim, katerih prihodki so vezani na šport, omogočilo vsaj preživetje – ko o zaslužkih vse od časa pričetka epidemije nobeden več niti ne razmišlja.«

Poslanca sta ob tem opozorila na rigidnost določenih navodil, priporočil in smernic NIJZ, ki po njunem mnenju niso ustrezno prilagojena predvsem profesionalnemu športu ter izpostavila, da si vse več slovenskih športnih organizacij želi več posluha, predvsem pa medsebojnega dialoga s pristojnimi organi, ki odrejajo omejitvene ukrepe ter bdijo nad organizacijo in izvedbo športnih tekmovanj.

»Nujno je namreč, da so ti ukrepi čim bolj življenjski in posebej prilagojeni za profesionalne športnice in športnike, tako da se ne povzroča še večja in nepotrebna škoda v slovenskem športu,« sta zaključila poslanca in na Vlado RS naslovila pobudo, da ta, še posebej pa ministrstvo za zdravje, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, skupaj z NIJZ nemudoma vzpostavijo dialog s športnimi združenji in organizacijami ter skupaj oblikujejo rešitve in ukrepe, ki bodo smotrni, življenjski in izvedljivi tudi v praksi, na način, da bo že tako prizadeta športna dejavnost v Sloveniji lahko ponovno zaživela brez povzročanja nove nepotrebne škode.

S spleta

Komentarji (7)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
feri11 (nepreverjen)

Populizem ali kak privabiti najbole t...ve volilce....

oldgringos (nepreverjen)

Ne bo vam uspelo ! Puklasti Janči ne gleda nogometa oziroma ne razume zakaj 22 igralcev igra nogomet, če pa pri vaterpolu pol manj. To je preteško zanj !

murphys (nepreverjen)

Niti slučajno nedo uspeli. Če do dovolili gledalce na stadionaj, de narod takoj gor prišo kakšen nateg je tou pa kak nas majo politiki za norca. Isto je v večini drugih držav, ge politika komandejra stroki, razen na Češkon in še v keri državi, ge nemajo lopovske, skorumpejrane in nesposobne politike.

eeew (nepreverjen)

Kaksno licemerstvo in populizem. Tem laznivcem nic verjeti. Ce bo epidemija in bodo bolnisnice obnemogle pod tezo pacientov korone, potem pa kako slaba je bila odlocitev vlade, volite nas, mi bolje znamo krast v bankah.

pastirče malo (nepreverjen)

Kakšen bebček Janček si. Idi mala ovčika lepou zdaj spat ka boš jutri lepou spočiti in pripravljeni za nadaljevanje pranja možganov. Epidemija česa? Prehlada? Ali epidemija masovne histerije?

In reply to by eeew (nepreverjen)

pastirče malo (nepreverjen)

Odlok o nošenju mask v zaprtih prostorih (vlada RS, 25.6.2020) spada pod "druge posebne ukrepe" zakona ZNB, člen 10, točka devet. zakon ZNB pa ne predpisuje kazni za "druge posebne ukrepe", sprejete naknadno, ki so vsebinsko izven točno navedenih ukrepov zakona ZNB (osamitev, karantena, način zdravljenja, dezinfekcija predmetov, deratizacija, prepoved gibanja, prepoved zbiranja večjih skupin itd.)
Npr. zakon dovoljuje sprejemanje "drugih posebnih ukrepov" (člen 10, točka 9), v nastali situaciji so to lahko maske, rokavice, dezinfekcija rok, podkožni čip, obvezno cepljenje proti novi bolezni, ki ni na seznamu nalezljivih bolezni (člen obvezna uporaba mobilne aplikacije za sledenje bolezni itd., vendar ne predvideva kazni za neupoštevanje teh "drugih posebnih ukrepov". Člen 57 ne sankcionira teh "drugih posebnih ukrepov", ki jih je možno sprejemati na osnovi 10. ali 47. člena ZNB-ja, pač pa sankcionira natančno navedene ukrepe iz ZNB-ja, navedene v členu 54 in 57. Citiram za slehernega posameznika:
4. člen ZNB: "Vse fizične osebe morajo izvajati ukrepe, določene s tem zakonom". Vse "drugih posebnih ukrepov" pa nam ni potrebno izvajati in ne moremo biti kaznovani za njihovo neupoštevanje. V praksi to pomeni, da kršimo zakonsko sprejeti odlok, ampak za našo kršitev ne moremo biti kaznovani (nepopolna pravna norma, lex imperfecta). V praksi to pomeni, da nam NI TREBA nositi maske, niti inštalirati mobilne aplikacije, niti opraviti cepljenja proti covid-19, če bo cepivo na voljo in sprejet dodatni posebni ukrep, v stilu "cepiti vso populacijo", niti uporabljati zgolj elektronskega načina plačevanja, pač pa lahko mirno nadaljujemo s plačevanjem z gotovino in nazadnje, ni nam treba vgraditi si elektronskega čipa v svoje telo. Omejitev gibanja DA - ko je razglašena epidemija s strani vlade RS. Nošenje mask pa NE, niti v času epidemije, niti v času ne-epidemije.
Od nikogar se pravno gledano ne sme zahtevati in nihče ni pravno dolžan plačati kakršne koli kazni zaradi neuporabe maske! Vsaka preprečitev slehernega dejanja zaradi neuporabe maske je NEZAKONITA. K nošenju maske nikogar ni mogoče PRISILITI na podlagi obstoječega pravnega predpisa. In nikogar ni pravno dopustno KAZNOVATI.
Policisti so ljudem izročevali dokument o plačilu globe za domnevni prekršek ne-nošenja maske, a so se v obrazložitvi sklicevali na zakon o prekrških oziroma na zakon o policiji in ne na ZNB in zadevni odlok vlade. S tem so posamezni predstavniki policije izvedli "preslepitev" o pravu ne dovolj poučenih ljudi in zlorabo uradne oblastne pristojnosti!
Hvala pravniku Andražu Teršku za usmeritve!

Top (nepreverjen)

Se strinjan, ka bi se bilo fajn čimprle vrnoli na stadione, niti malo pa se ne strinjan s tema dvema šalabajserama pa njuvimi pobudami.

Starejše novice