Agencija RS za okolje je v monitoringu podzemne vode, ki ga je opravila v letu 2019, določila slabo kemijsko stanje za vodno telo Murske kotline.

Monitoring podzemne vode, ki ga izvaja Arso, je v letu 2019 pokazal, da so v dobrem stanju vodna telesa: Savska kotlina in Ljubljansko barje, Krška kotlina, Karavanke, Posavsko hribovje do osrednje Sotle, Spodnji del Savinje do Sotle, Kraška Ljubljanica, Dolenjski kras, Zahodne Slovenske gorice, Vzhodne Slovenske gorice, Obala in Kras z Brkini ter Goriška Brda in Trnovsko-Banjška planota.

Krivdo je treba iskati pri sebi

V severovzhodnem delu Slovenije pa je ARSO v letu 2019 določil slabo kemijsko stanje za vodna telesa Savinjske, Dravske in Murske kotline.

Vzrok za takšno stanje pa so človeške dejavnosti, ki obremenjujejo vodna telesa in sicer v vodonosnikih s pretežno medzrnsko poroznostjo.  Kot opozarjajo, ima podzemna voda slabo samočistilno sposobnost. Onesnaženje, ki zaide vanjo, se zaradi specifičnih fizikalnih in kemijskih procesov tam zadržuje daljši čas.

Zato je izredno pomembna naloga prav vseh preprečevanje vsakršnega onesnaženja, še posebej ob dejstvu, da za približno 97 odstotkov prebivalcev v Sloveniji podzemna voda predstavlja glavni vir pitne vode.

Vir: Arso

Vsebnost nitrata prevelika, a pada

Arso je vsebnost nitratov spremljal na vseh 176 merilnih mestih, tako tudi na trinajst merilnih mestih v Murski kotlini: Benica, Črnci, Gančani, Gornji Lakoš, Krog, Mali Segovci, Odranci, Rakičan, Rankovci, Veščica, Vučja vas, Zgornje Krapje, Žepovci.

Za tri vodna telesa, Savinjsko, Dravsko in Mursko kotlino je bilo zaradi preseganja standarda kakovosti za nitrat ugotovljeno slabo kemijsko stanje.

Osnovni vir povečanja koncetrancije nitratov je sicer odtekanje vode s površin, katere so prejele preveliko količino dušikovih gnojil. Povišane koncentrancije nitratov lahko predstavljajo zdravstveni problem za dojenčke, nosečnice in doječe matere.

Po analizi trendov je Arso sicer ugotovil, da vsebnost nitrata pada na vseh vodnih telesih s slabim stanjem (Savinjska, Dravska in Murska kotlina), kar je spodbuden podatek.
 

Vir: Arso

Prepovedani herbicid še vedno prisoten

Vsebnost pesticidov je Arso spremljal na 76 merilnih mestih, saj jih spremljajo na mestih, kjer presegajo standard kakovosti in tam, kjer so bili standardi preseženi v preteklosti.

Najvišje koncentracije atrazina in desetil-atrazina so bile izmerjene v Kidričevem. Preseganje mejne vrednosti so zaznali le še na enem merilnem mestu izven Dravske kotline in sicer v Gančanih na Murski kotlini.

Na drugih merilnih mestih atrazin zaznavajo v sledovih ali pa je že popolnoma izginil.

Pesticidi so sicer namenjeni uničevanju škodljivcev v kmetijstvu mnogi pa imajo številne škodljive učinke na ljudi. Med njimi je tudi herbicid atrazin, ki je v Sloveniji prepovedan že od leta 2002, a še vedno prisoten v vodonosnikih. 

Vir: Arso
Vir: Arso

Slabo stanje tudi zaradi industrije

Ravno tako je Arso v letu 2009 spremljal vsebnost lahkohlapnih halogeniranih ogljikovodikov in to na 21 merilnih mestih.

Vsebnost praga je bila presežena na treh merilnih mestih, in sicer v Levcu VC-1772 v Savinjski kotlini ter v Murski kotlini, v Rakičanu in Gančanih.

V nasprotju z nitratom in pesticidi, ki odražajo pritisk kmetijstva in urbanizacije, lahkohlapne halogenirane organske spojine odražajo industrijsko obremenitev. 

Vir: Arso

Tudi pri ostankih zdravil v vodi izstopa Pomurje

Arso je v vodnih telesih spremljal tudi ostanke zdravil, in sicer farmacevtske učinkovine, ki se uporabljajo: za zdravljenje bakterijskih okužb (antibiotiki), za zdravljenje srčno-žilnih bolezni, za uravnavanje krvnih maščob, kot ne-steroidna protivnetna zdravila, za zdravljenje astme, kot protibolečinska/protivročinska zdravila, nekatere hormone, kofein in v okolju zelo obstojen karbamazepin, ki ima širok spekter uporabe. 

Kot navajajo v Arsu, imajo zdravila pozitivne in tudi stranske učinke na telo, malo pa je znanega o njihovih učinkih, ko pristanejo v okolju in kako vplivajo na vodne ekosisteme ter preko pitne vode tudi na ljudi.

Farmacevtske učinkovine lahko pridejo v okolje na več načinov: preko farmacevtske industrije in njihovih odpadnih voda, preko uživanja zdravil in izločanja razgradnih produktov, ki končajo v kanalizaciji in preko čistilne naprave, potencialne grožnje za okolje pa predstavlja tudi odlaganje zdravil in farmacevtskih pripravkov po pretečenem roku uporabe. 

Nekatere spojine se v okolju razgradijo, nekatere pa so obstojne in jih v vodah lahko zaznavamo še mnogo le, so še zapisali.  Glede na analizo v letu 2019 so, tako kot pretekla leta, določili največ kofeina, karbamazepina, diklofenaka in sulfametoksazola ter po enkrat propranolol, paracetamol in naproksen. 

V vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo izstopata dve merilni mesti na Murski kotlini (Žepovci in Rakičan). Vzrok onesnaženja podzemne vode s farmacevtskimi učinkovinami v vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo prvenstveno odraža urbano poselitev in posledično neurejeno kanalizacijsko mrežo, so še navedli v poročilu.

Vir: Arso

Časa še eno leto

Spomnimo, Računsko sodišče je v lanskem revizijskem poročilu o učinkovitosti dolgoročnega ohranja virov pitne vode ocenilo, da izvajanje ukrepov ni zadostno in po njihovih predvidevanjih cilj, da bo stanje voda v Sloveniji do leta 2021 dobro, ne bo dosežen. 
 

Pitna voda v sistemih pod stalno kontrolo

Pomembno je poudariti, da so to podatki za stanje podtalnice v Pomurju, ki priteče v domače vodovode. Voda v vodovodnih sistemih, na katere je priključenih večina Pomurcev, pa je dobra in pod stalno kontrolo, poudarjajo upravljavci sistemov. 

S spleta

Komentarji (17)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
KRIVCA PA NI (nepreverjen)

Vse lepo napisano, vendar si še zmeraj ne upate (ne smete) napisati glavnega krivca za tako stanje voda v Prekmurju, predvsem v Dolinskem delu. To je KG Rakičan, njegovi 2 svinski farmi. KG Rakičan ima na tem področju ogromno kmetijsko obdelovalnih površin, staraejši se boste spomnili, da so te površine gnojili z velikimi količinami umetnih gnojil, zraven razvažali še gnojnico in to se je spravljalo v zemljo v neomejenih količinah, da pa sploh ne omenjam škropljenja na teh površinah, mali kmetje so še vzeli kaj v roke motiko in okopali KG Rakičan nikoli, šibali so le škropiva. Vse to se je počelo zaradi edine želje pridelati čim več in kapitalsko obogateti posledice prekmurskega Boga Polaniča nikoli niso zanimale in zdaj smo tam kjer smo.

KrožiščaDoTokija (nepreverjen)

Glavno ka de spomenik v krožišči svetemu Nikolaju. Bomo pač žegnjano vodo pili.

čista voda 22 (nepreverjen)

ne vem kdaj bodo končno ljudlje sprevideli, kak se njih nateguje??
izgradili nove vodovodne sisteme- delajo kak delajo
voda še zdaj slabše kvalitete kot prej

vse vedo in že dolgo časa poznajo vzroke za ta problem in nihče ne naredi nič, zakaj??
treba si bo končno nalit čistega vina!

kmetavzr (nepreverjen)

Ne samo, da nam velecenjeno kmetijstvo že leta krade denarna sredstva,
očitno nam krade tudi zdravje in prihodnost.

Ampak očitno rajši pijemo s herbicidi zastrupljeno vodo, kot pa pojemo madžarski paradižnik.

kmeli (nepreverjen)

Prekmurje se fokusira na kmetijstvo in takšne dejavnosti, to je narobe!

In reply to by kmetavzr (nepreverjen)

čarni vrag (nepreverjen)

Kaj če bi kakšen novinar vprašal našega velecenjenega župana, kaj bo naredil glede tega, da v Rakičanu že desetletja vzorci kažejo prisotnost lahkohlapnih halogeniranih organskih spojin. Ali se ne da ugotoviti, kje izvor tega onesnaževanja?

Banda.... (nepreverjen)

PREVERITE, če ni to posledica korone,
Eni do itak vörvali.

zastrupljeni (nepreverjen)

Največji problem je, da ni inšpekcijskega nadzora nad škropljenjem. V sloveniji so škropiva prepovedana, greš na Madžarsko in dobiš vse. Potem pa kmetje hodijo tja kupovat in pri nas škropijo.

Ta veliki pridelovalci so pa sploh problem, ker se jih inšpekcije bojijo.

INŠPEKCIJA, upam da se boste po tem članku zganili.

A2A (nepreverjen)

Čudno,ka nihče ne omenja LEK, ki je daleč največji player!

ditko30 (nepreverjen)

In kaj bi v Lendavi brez LEKA? Gospodarstvo bi bilo na nuli, večina ljudi pa na minimalni plači.

In reply to by A2A (nepreverjen)

Fainšček Ekolog (nepreverjen)

Moji pra dedeki so ribe lovili v grabah po gozdu. Si predstavljate to ka so imeli še 80 let nazaj? Gnes več niti žab ni ta, niti vode ne, ker so komunisti z hidromelioracijami vse uničili v preteklosti

sa (nepreverjen)

Pojdite izmerit na določene dele Goričkega - Šalovci, Budinci, Markovci, Dolenci ... boste videli vpliv "bioplinarne" ;)

ij (nepreverjen)

V Lendavi že dobro desetletje ne moreš piti smrad, ki priteče iz vodovodnih pip. Hvala bogu, da jo lahko kupujemo tedensko v trgovinah, kar pa je za gospodinjstva dodaten strošek. Eni hodijo po vodo na izvir, ki je v mestu tik pod hribom, drugi žal te možnosti nimamo, ker smo predaleč stran od tega izvira.Glavno je, da se kasira, ni važno, če bo kdo zaradi vode krepnil ali zbolel.

čarni vrag (nepreverjen)

Zahtevajte od svojih županov odgovore in ukrepanje. Drugače jih ne rabimo.

(nepreverjen)

Naj še napravijo analizo ka menšnice. Tan je znan puno kemikalij z njiv ka se spira dol z namakanjon.

čukundeda (nepreverjen)

Zanimivo, da se piše Pomurje. Če pogledamo zemljevide so vzorci na Prleški strani bistveno boljši, kot pa na nekaterih mestih V Prekmurju.
Daleč najboljša voda je v Lukavcih, občina Križevci pri Ljutomeru.
Seved je problem, ker je kmetijsnko območje. In četudi bi se že včeraj prenehalo vsako škropljenje in gnojenje bodo stvari še vedno prisotne v vodi, ker je zemlja tako s tem prepojena, da so potrebna desetletja, da narava sama počisti. Tak, da neko nakladanje računskega sodišča je brez veze.
Če bi pa sedaj namesto neke njive naredili veliko tovarno pa bi spet nasprotovali, da je škoda zemlje in da si itak premalo pridelamo doma.
Ja, ja odločit se bo treba kaj bi sploh radi !!!
Imeli domačo hrano ali imeli čisto pitno vodo. Vse pač ne gre. Četudi se na vse pretege oglašuje, da je domače najboljše je jasno, da je bilo tretirani z raznimi kemičnimi sredstvi. Drugače nima lepega izgleda in ga nobena trgovina ne bo vzela in tudi noben kupec.
Me zanima, KDO bo kupil solato, ki bo imela notri polže ????? KDO ????
Zato že pred sajenjem zastrupijo zemljo, da ni nobenega polža več !!!!!!

marakani (nepreverjen)

Mi mamo na Cveni katastrofalno pitno vodo.. Tu bi tudi trebalo kakse meritve nareti. Pac jaz osebno vode iz pipe nemren piti, ker ma prevec priokusa po klori pa neksih drugih kemikalijah, pa ze ko nalijes v kupico vidis, ka je neksne cudne motne barve na zacetki.. Pa marsikeri mi je ze isto povedo.. Lotmerk ki dobivle vodo z Lukavec majo dosti bojso pa bole bistro, mi, ki mamo toti vodovodni sistem na Moti pa je ne niksna!

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice