V komisiji za odkup in prodajo žit ocenjujejo, da so jih partnerji v žitni verigi pustili na cedilu, saj niso upoštevali njihovih izhodišč za letošnjo ceno žita.

Predsednik komisije za odkup in prodajo žit Franc Küčan je v izjavi za javnost sporočil, da ni prišlo do nadaljnjih sestankov med pridelovalci in kupci žita, njihovi partnerji v žitni verigi tako niso upoštevali lanskoletnih izhodišč in zadruge so minulo soboto že začele objavljati cenike. 

"Po mojih informacijah so se naši partnerji zbrali v Sebeborcih na malici, od Panvite pa do Gospodarske zbornice, skratka vsi štirje največji kupci slovenske pšenice, mlinarji. Mislim, da je bila takrat določena cena pšenice," je dejal Küčan in obrazložil, da so znižali ceno pšenice od 10-12 evrov po toni, za 2 odstotni točki pa je padla kvaliteta, kar pomeni, da bo kmet za svojo pšenico dobil dosti manj. Lanski intervali so bili sicer od 140 evrov za krmno pšenico do 185 evrov za najboljšo z več kot 15 odstotki beljakovin.

Bo pšenica na minimalni ravni?

Kot še poudarja Küčan, se je začelo rušiti desetletno trdo delo v žitni verigi, ki je temeljilo na skupni viziji, da kmetje "sejejo tiste pšenice, ki bodo mlinarjem omogočile čim boljše izdelke", a največja tragedija pa je po njegovih besedah drastičen upad površin za setev krušnih žit: "S takim odnosom, kot se je zgodil letos, bo slovenska pšenica hitro padla pod 20 tisoč hektarjev in bomo v Sloveniji na minimalni količini pšenice". Za primerjavo, leta 2011 je bilo 34 tisoč hektarjev zasejanih s pšenico, letos pa le še 27 tisoč hektarjev.

Ob tem problematizira še odnos Gospodarske zbornice Slovenije do malega kmeta, saj naj bi direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc izjavila, da mali kmet ni pomemben igralec na slovenskem trgu za pšenico in da naj odločajo veliki.

 "Resno razmišljamo, da se takih umazanih igric več ne gremo. V začetku epidemije se je podobno dogajalo pri svinjskem in govejem mesu, ko so naši 'tajkunski mesarji' uvažali ceneno meso iz celotne Evrope, celo Ukrajine, epilog tega pa je bila salmonela," še spominja Küčan in opozarja, da je sedaj podobno pri pšenici, jeseni pa napoveduje isto dogajanje s koruzo. 

Koronakriza razgalila nepravilnosti slovenskega kmetijstva

Tudi vodja soboške območne enote Kmetijsko gozdarskega zavoda Slovenije Franc Režonja je potrdil, da so na KGZS v letošnjem letu izračunali, da strošek pridelave pšenice po toni znaša 181 evrov in se na ta način tudi v celoti pokrije stroške. Franc Štih kot predstavnik Sindikata kmetov Slovenije je dejal, da si vsak odkupovalec žita določa svoje parametre, kar je nesmiselno.

Za primerjavo je predstavil ceno kruha: šest ton pšenice spremlja šest ton kruha, kmet bo v tem primeru dobil največ 1000 evrov, prodajna cena v trgovini pa bo znašala 20.000 evrov. "Želimo pravična razmerja, ki jih do danes nikjer ni," je še poudaril. 

Pridelovalec iz Podravja Branko Majerič je mnenja, da je koronakriza razgalila vse nepravilnosti v slovenskem kmetijstvu. Pridelovalci se tako srečujejo z absurdno situacijo, ko svoj pridelek težko prodajo, ali pa se soočajo z mizernimi cenami.  "Primarni pridelovalci zahtevamo pokritje stroška proizvodne cene, za kar imamo vso pravico. Po kalkulaciji kmetijskega inštituta namreč pridelovalci dajemo mlinski industriji 40 do 50 evrov super rabata po toni pšenice, kar je nerazumljivo," je opozoril in dodal, da so na inštitutu v ceno pšenice všteli tudi prihodke od prodaje slame. Kmetijski inštitut je sicer za letos zaračunal ceno na 148 evrov.

"Absurdno je to, da moramo kmetje dodatno prispevati mlinski industriji in se pogajati o tem, da dobimo 60 ali 70 odstotkov pokritega stroška v pridelavi. Sprašujem se, kot pridelovalec, kako dolgo bo to šlo in kje bo konec," je še dejal Majerič, ki ocenjuje, da je proizvodna cena žita dejansko čez 200 evrov po toni. 

V Sloveniji letno porabimo sicer okoli 150.000 ton pšenice. Po podatkih agencije za kmetijske trge je pridelamo okoli 80.000 ton, od tega 50.000 ton krušne.

S spleta

Komentarji (61)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
tanja flaškon (nepreverjen)
Komentar je zaradi velikega števila negativnih odzivov skrit.

družbeno ni sprejemljiva visoka cena pšenice
zato podpiram nizko odkupno ceno pšenice
Dražja pšenica pomeni na koncu dražji kruh
zato protestiram ob ideji drage odkupne cene pšenice

df (nepreverjen)

Realni DF da ti jebem mater da ti jebem tele prizadeto prejk prokleto. Kožo ti na žijvo dol slečti razmiš gnoj prekleti. Naj leži je sideti na kauči pred tv in komentare pijsati pa seveda socialno pomoč dobivati. Vej pa tij tudi sujneš kruj ali ka iz zraka živeš. Debil prekleti.

In reply to by tanja flaškon (nepreverjen)

čarni vrag (nepreverjen)

ali si ti vedno tak fuknjeni
ali samo ob ponedeljkih ko ti pride strićek iz Čakovca na obisk
in ti da po risanki v gobček Banano

In reply to by df (nepreverjen)

df (nepreverjen)

Realni DF psihič prizadeti tebi bi trbelo gobec razbiti na mak falate roke pa vkraj zožagati ka nikoli v životi nebi mogel pijsati komentare.

In reply to by čarni vrag (nepreverjen)

čarni vrag (nepreverjen)

kaj si ti vedno tak fuknjeni
ali samo ob četrtkih
ko ti pride ta drugi stric iz Kotoribe na obisk
in ti zvečer po risanki vtakne v usteca banano

In reply to by df (nepreverjen)

nedelica (nepreverjen)

tanja ............. Budalo cena kruha se bo tako in tako dvignila

In reply to by tanja flaškon (nepreverjen)

bob2 (nepreverjen)

tanja brez kmeta ki prideluje pšenico ne bo kruha, tako da mora dobit pošteno plačilo. Dražje pa itak bo ker bodo trgovine si pobasale denar ne pa pridelovalec ki da dušo in znoj v delo.

In reply to by tanja flaškon (nepreverjen)

Trdonja 1 (nepreverjen)

Povejte to Janše!!! Aja on se ukvarja samo z twitti in retwitta...

per (nepreverjen)

je bo te -anša

In reply to by Trdonja 1 (nepreverjen)

Nikdar nič.... (nepreverjen)

Kučan še nite eno leto nej zrikto nič, okole žetve malo gobezda kak bi moglo bite, samo ga velki vedno vo zmrdajo, tak ka ta pogajalska skupina je čisto sranje. Kak lejko zahtevate vsaj ceno ki pokrijejo stroške pridelave? Te kmet naj dela za kurac? Vsake dela ka neka zasluži, zakoj te mlinopek ne oda kruj s ceno, ki pokrije strošek peke? Gluposti... žetva de gotova pomale pa se vidimo spet naslednje leto...

Gost5 (nepreverjen)

Kučan in razne pijavke so tam kjer so samo iz enega razloga, to je da delajo za sebe in nekaj svojih kolegov. Tile za povprečnega slovenskega kmeta nikoli niso naredili nič in tudi ne bodo naredili. Vsako leto enaka pesem, pogajanja nekaj dni pred začetkom žetve, cena za katero se pogajajo je tako mizerna, da ne pokriva niti stroška pridelave, potem pa na koncu pristanejo na še manjšo. To je enako kot tole prekmursko govedorejsko društvo, ko njihov predsetnik jamra da je cena mizerna in da bi rabili vsa 3.10 eur. Ne pove pa to da so se stroški povečali in so že leta bile cene med 3.3 in 3.5 eur, zdaj pa je 3 eur. V trgovini pa veste kakšna je cena.

In reply to by Nikdar nič.... (nepreverjen)

KAJ PA SUBVENCIJA (nepreverjen)

Kmet dobi subvencijo za pšenico (če pridela kaj ali nič) + še denar za prodano pšenico, če si to skupaj zračunate pridete do rezultata, da slovenski kmet za pridelavo pšenice na 1 ha dobi največ v Evropi. Seveda kmetje so lukavi subvencije ne računajo zraven vik in krik pa zganjajo samo od cene plačila pšenice, kar je samo 1/2 prejetega denarja. Sicer pa lahko vsak vidi na javno dostopni strani Ministerstva za kmetijstvo koliko subvencije dobi posamezni kmet v Sloveniji in to so zelo visoki zneski in dokler še bodo subvencije (kar je napačno) so kmetje lahko samo lepo tiho. Kako dobro gre kmetom vidi lahko vsak, njihovo najnovejšo mehanizacijo, velike moderne traktorje,
po tem sodeč jim ne more iti slabo. Vem zdaj bodo kmetje rekli, da vsak lahko gre kmeta, ampak SE NE MORE ker malega kmeta so uničili (kar je velika napaka) drmajo pa samo ti veliki kmetje in tu zraven ne moreš priti, ker so ti prerasli v veleposestnike kar jim je omogočila zgrešena slovenska kmetijska politika, zaradi tega je Slovenija iz leta v leto manj samooskrba, kar bomo čutili v krizah in nekateri pametnjakoviči bodo lačni.

tanja flaškon (nepreverjen)

podpiram idejo da bi kmetje kupovali traktorje domače proizvodnje

In reply to by KAJ PA SUBVENCIJA (nepreverjen)

ZA tanjo flaškon (nepreverjen)

KJE PA IMAMO MIJ V TEJ VUKOJEBINI PROIZVODNJO TRAKTORJEV ???? Saj ne gre za to ampak ti veleposestniki kmetje med sabo tekmujejo, kdo bo imel večji in močnejši traktor, če ga rabi ali ne.

In reply to by tanja flaškon (nepreverjen)

Gost5 (nepreverjen)

KAJ PA SUBVENCIJA: blagor vam slepim, ki vidite samo eno plat zgodbe. Več pa ne bom pisal ker je že bilo vse napisano, samo razumeti nočete. Pa tile slovenski veleposestniki, kot jih ti opisuješ so nič v evropskem merilu, to je še vedno vse hobi.

In reply to by KAJ PA SUBVENCIJA (nepreverjen)

Mali kmetič (nepreverjen)

KAJ PA SUBVENCIJA...je napisal..."Sicer pa lahko vsak vidi na javno dostopni strani Ministerstva za kmetijstvo koliko subvencije dobi posamezni kmet v Sloveniji"...jaz sem iskal,pa ne najdem nikjer kjer bi si to lahko pogledal,a bi mi prosim lahko prilepil direktni link,da bi videl za mojega soseda,ki vedno trdi,da ne dobi nikakršne subvencije,ima pa vse živo od mehanizacije...
Hvala in lep pozdrav

In reply to by KAJ PA SUBVENCIJA (nepreverjen)

Gost5 (nepreverjen)

Za računalniško nepismene: V google daj Prejemniki sredstev v evropskem proračunskem letu 2019

In reply to by Mali kmetič (nepreverjen)

ENI IN ISTI - VEČNI (nepreverjen)

V tej pogajalski skupini so eni te isti kmetje verjetno že 30 let kot da bi bili večni, ali nimamo bolj pametnih sposobnih mladih ljudi, ki bi sigurno več naredili. Ti "večni" so pa že zlizani z odkupovalci, tako da je to samo pred vsako žetvijo malo predstava za javnost in nič drugo.

Djego (nepreverjen)

Ka pa se bunite kmete,pejnaze dobis ka si posado psenico,pejnaze dobis da jo odas,pa se vmejs dobis pejnaze od EU ka si kupite traktore itd...samo se ne jocite

Sobočanec123 (nepreverjen)

Brez zamere vsi ti "pejneze" pridejo z evropskimi krediti in ni ga malega kmeta v Prekmurju, ki ni zapufan do konca. Ampak vsi vidite nove stroje, subvencije. Brez teh subvencij bi npr. meso, žita, kruh vsa hrana trgovini stala dvakrat več kot zdaj. Brez teh subvencij kmetij in tudi hrane ne bo. In ne nisem kmet, ampak včasih je treba misliti z glavo.

In reply to by Djego (nepreverjen)

Gost5 (nepreverjen)

Sobočanec123: vsaj eden, ki malo misli z svojo glavo. Subvenicijo res dobi kmet, največ pa koristi vsem ostalim. Kmetu kvečjemu škoduje saj je za to primoran plačevati višje cene repromateriala in mehanizacije, po drugi strani pa poceni prodajat pridelke.

In reply to by Sobočanec123 (nepreverjen)

Sobočanec123 (nepreverjen)

Obstaja trg. Kmetje naj prodajo vso žito v tujino pa bodo dobili višjo ceno. Treba bo iti ven iz svojih okov in začet vozit drugam ne samo pred nosom v Mlinopek, ker so kmetje s tem Mlinopeku dali monopolni položaj in lahko dela z njimi, kar hoče.

olol (nepreverjen)

najprej vprašanje za te kvazi kmete ki se pogajajo. Kakšen razred svoje pšenice so imeli zadnje 3 leta ko so jo prodali?

afta he (nepreverjen)

Na njivi C klasa na obračunu A klasa.

In reply to by olol (nepreverjen)

LD Krizevci (nepreverjen)

tak tao je na mlinopeke za dolocene kmete...

In reply to by afta he (nepreverjen)

tegkopč (nepreverjen)

Malemu kmetu, ki ima npr 10 ton pšenice, ni toliko pomembno ali bo dobil 150 ali 180 eur za tono razlikaje 300 eur, bo preživel, ker ga itak vedno opeharijo. Ampak tem velikim ki imajo 600 ton in več je razlika v ceni 18.000 evrov pri teh kolilinah, to pa pomeni veliko več ali bodo pokrili strošek ali ne.
Na koncu so si veliki kemtje s 100 hektarji in več sami krivi, uničili so malega kmeta, mu vzeli voljo do dela, sedaj so pa sami ostali in so glas posameznika, ki ga noben ne sliši. Čez nekaj časa, ko še njih spravijo na kolena, jih pa pokupijo velike korporacije in imamo namesto kmetij, podjetja.

tanja flaškon (nepreverjen)

Ja ljudje dragi
kaj pa je narobe če bi zopet uvedli zadruge
Vsi ljudje bi bili enakopravni
in delali bi v zadrugah za sebe
in ne za kulake

In reply to by tegkopč (nepreverjen)

olaj h (nepreverjen)

Vsi vi,ki veste toliko vsega glede subvencij in dragih traktorjih in še o čem zakaj pa po tem niste kmeti če je na kmetiji vse tako oh in sploh ?Tu se oglašate taki posranci,ki nimate blage veze ,kako obdelovati ograček kaj šele njive .Seronje zagamani ,ki se oklepate starševskih pokojnin in od tega živite ter od pomoči CSD 21 v mesecu .

kmetbio (nepreverjen)

Tukaj je sedaj vprašanje. Ali so res kmetje ogorčeni ali so zgolj tile posamezni veliki pridelovalci pšenice ogorčeni?
Ne glede na izpogajano ceno in to vsako leto, so manjši kmetje do 2-3 ha pšenice v večini primerov dobil oceno razred pšenico B ali C kot krmno pšenico, tako da mu cena 180 ni bila nikoli dosegljiva.
Kmetje niso ogorčeni, ogorčeni so kulaki in veleposestniki, in prav je tako, ker so leta in leta želeli in vodili politiko ki uničuje manjše kmetije.

Gost5 (nepreverjen)

Če si mali so ti višji kakovostni razredi nedosegljivi. Pa kakrkoli pripelješ tja, večino časa ti jo dajo pod krmno.

In reply to by kmetbio (nepreverjen)

polpol (nepreverjen)

"Za primerjavo, leta 2011 je bilo 34 tisoč hektarjev zasejanih s pšenico, letos pa le še 27 tisoč hektarjev."

aja, in kaj je bilo leta 2001? Zakaj vodite kmetijsko politiko, ki zmanjšuje število manjših kmetij? sedaj pa jokajo.
Vsem kmetijam ki imajo nad 100 ha njiv popolnoma ukinit subvencijo in jo proporcionalno prerazporedit na manjše kmetije in bio ter gorske kmetije.

tanja flaškon (nepreverjen)

kolikor vem bio pridelava hrane na našem območju ni rentabilna
V petoletki med 2001 in 2006 sva skupaj z Dejanom analizirala prednosti
in slabosti bio pridelave in ugotovila, da se še najbolj splača pridelovati pšenico
na naraven način brez oranja

In reply to by polpol (nepreverjen)

12 (nepreverjen)

Jih jar stiskajo

Rdeča Zvezda (nepreverjen)

Te na sliki lahko stiskajo,če jih samo pogledaš izgledajo kot,da vsi štirje skupaj nimajo končane osnovne šole. 😁😅😂

In reply to by 12 (nepreverjen)

Totebuje (nepreverjen)

Šolani ali pameten je velka razlika, ti si sigurno šolani.

In reply to by Rdeča Zvezda (nepreverjen)

tanja flaškon (nepreverjen)

Ne za šolo
za življenje se učimo
je bila parola
napisana nad tablo v razredi
Če nimaš šole nisi nič
pravzaprav moraš imet ta pravo šolo

In reply to by Totebuje (nepreverjen)

100-100 (nepreverjen)

Inda si doma pri kmeti dobo domače mlejko, bilice, svinjo, tüj krüj so pekli. Gnes den toga več nega ali pa je redko. Me zanima zakoj si kmetovje z tou pšenico sami ne pečejo krüja, vej pa cena pšenice pa kruja je ena proti 20. Se pravi ka či bi domači krüj odavali na kmetiji bi lejko bar 10 krat več zaslujžo kak zaj. Ali ?.

Totebuje (nepreverjen)

Največ zaslužijo mlinar in trgovine.

In reply to by 100-100 (nepreverjen)

opanković zoki (nepreverjen)

jebo vas ja i moj sine
pustite trgovine pri miri
trgovke imajo že tako slabe plače
Spravite se na mlinarje

In reply to by Totebuje (nepreverjen)

Gost5 (nepreverjen)

Malo si poglej zakone kaj lahko sploh delaš doma in kakšnim pogojem moraš zadoščati. Ko zadovoljiš vse pogoje ugotoviš da si vložil več kot boš v naslednjih 10 letih pridelal in spet delaš za druge.
Malo si tudi poglej potrošnika, razen redkih ti nihče ne bo kupil domačega ker mu je predrado dati nekaj 10 centov več kot pride v supermarketu generičen odpad, pa potrošnik je prefin, mora biti vse lepo zapakirano, se svetiti, se sploh ne ozira na to, da vse to škodi tako planetu kot človeku. So izjeme, samo je še vedno premalo. Potrebna je menjava mentalitete.

In reply to by 100-100 (nepreverjen)

100-100 (nepreverjen)

Fse se da , či se šče. Samo nej, najbokše je stunjati. Mogoče se boš te začo samomi sebi smiliti. Tipično prekmursko, fse naj zrikta država.

In reply to by Gost5 (nepreverjen)

Gost5 (nepreverjen)

100-100: prosim odgovori mi kaj rabiš da boš lahko legalno pekel in prodajal hruh iz svoje pšenice, da boš lahko prodajal meso od svoje živine, ...

In reply to by 100-100 (nepreverjen)

100-100 (nepreverjen)

Či boš tou ščeu delati si boš že tou znankar zrikto. Či pa si nemreš ali nevejš je pa tou druga pesen te si pač nesposoben. Lejko pa te dale povleš samo pšenico pa jo za male pejneze dale odavleš. Tou pa ti san znaš kelko si sposoben. Poznan puno mali pekov šteri pečejo domači krüj, v Lipovcaj maš edno pekojco pa ti naj una razloži ka vse nücaš.

In reply to by Gost5 (nepreverjen)

Krü (nepreverjen)

In tij mijsles ka si kmetje lejko samo tak zmislimo, pa fsepofprejk doma odavlemo?

In reply to by 100-100 (nepreverjen)

kupč (nepreverjen)

V Sloveniji je bila po statističnih podatkih Statističnega urada RS leta 2010 pšenica posejana na 31.714 hektarjih, leta 2011 na 29.440 hektarjih in leta 2012 na 34.299 hektarjih kmetijskih površin.

To da je letos le 27 tisoč ni nič narobe, saj zgoraj vidimo, da vsako leto številka niha in tudi če bo 20 tisoč, njive ne bodo prazne. Bo pa raslo kaj drugega.

sindikat. (nepreverjen)

in ni pomembno koliko je posejanih ampak koliko je pridelanih ton.
Povprečen pridelek je torej znašal leta 2010 4,8 t/ha, leta 2011 5,2 t/ha, leta 2012 pa 5,5 t/ha.

Pomeni, da manj ha imamo posejanih, več ton pšenice pridelamo. Ni panike. in ne zavajat.

In reply to by kupč (nepreverjen)

Landini

Tem kmetom je še vedno bolj pomembno, da imajo na dvorišču traktorje v vrednosti 100k+€ in so totalno neizkoriščeni, kot pa, da bi z lastnim deležom nekaj 10k € vsak sfinanciral novo skupno zadrugo s skupnimi kapacitetami za skladiščenje. Ker brez skladišč se nimaš kaj pogajati. Ko pa ti imaš skladišča lahko greš s pšenico tudi kam drugam. Samo ne. Dajmo raje še kakšnega Fendta, MF pripeljat. Balkanski način razmišljanja nas bo uničil, ne pa sodobnost. Ti kmetje (do 30 let) so manj napredni kot pa naši dedki.

I1276 (nepreverjen)

Tak je kak si napiso. Glavno ka je na kupi pejnez, slabo jim je nej nikoli.

In reply to by Landini

Gost5 (nepreverjen)

Tu imaš prav. Marsikateri slovenski kmet ima boljšo mehanizacijo kot evropski, ki obdeluje 10x več zemlje. To so sicer krive prejšnje kmetijske politike, ki so omogočale poceni nakupe prevelikih strojev. Verjetno so preračunali da bodo male kmete v roku nekaj let do konca uničili in bo potem nekaj velikih prevzelo njihovo zemljo. Malo so se ušteli ker nekateri majhni še vstrajamo. Sicer pa kot sem napisal se država in veliki na vse pretege trudijo uničiti malega kmeta, po mojem zgrešena politika, samo kaj moreš če si sam. So pa eni mladi kmetje kar napredni, pa spet pride naprej balkanska mentaliteta, povezovanja ni, vsak dela za sebe in potem spet eni izkoriščajo tale razkol za bogatenje.

Če gledamo američana, bo vedno delal tako da lahko večino pridelka hrani doma in ga potem trži celotno sezono ko so cene najvišje. Tak kmet pobere večino marže, za posrednike ostane dokaj malo. Pri nas pa posredniki poberejo vse, za kmeta pa ostane jamranje. Pa še američan se joče da so cene obupne in vsako leto manj zasluži.

In reply to by Landini

afta he (nepreverjen)

Landini skupne zadruge so bile kmetom samo za to da so se okoristili. Koliko krat je propadla Panonka, pa majhne zadruge vse so šle v stečaj. Redke izjeme KZ Radgona. Kdo jih je uničil, kmetje sami s svojimi nesposobnimi vodstvi. Kam so takrat mislili, takrat naj bi bili pametni in glasni. Pa še kakšne deleže predelovalne industrije so dobile zadruge pri lastninjenju podjetij. Vse so prodali in zapravili.

Landini

Se popolnoma strinjam. In mnogi, ki so sodelovali v procesu uničevanja zadrug se zdaj jočejo, kako slabo jim gre.

In reply to by afta he (nepreverjen)

Mjxok (nepreverjen)

Vsi ka ste tak proti kmeti pa ka bi tudi kmet kaj zasluzo, spocrkajte od glade, ne kupujte kruja, nej mlejka ka to vse kmet pridela surovine... ka nete kmeta podperale... vsi vidite samo kakse traktor pa sker ma kere kmet, ci mislite ka je tak lepo se spravite pa mejte kmetije... samo te de delate trbelo to van pa ne disij...ka mislite ka zrnje senke ks trbej kupiti? Nafta je senke? Umetno je senke? Skropiva so senke? Boug ne daj ka se na traktore ali stroji kaksome kaj pokvarij... van je pa glavno nekaterin ka svoje pozresne bleke nakrmite druge pa naj pocrka... te pa gejte tisto svinjarijo z romunije,pa mlejko z mađarske ge krave scijo po posodaj not ( videno na lastne ocij)... ci van tisto bokse kak pa slovensko...

Landini

Naš kmet kar se mehanizacije tiče ne zaostaja za francoskim in nemški. Samo z eno razliko. V Franciji in Nemčiji delajo 1000 ha, pri nas pa 100 ali pa 50. Tega ekonomija ne zdrži.

In reply to by Mjxok (nepreverjen)

Gost111 (nepreverjen)

Pa žene od kmetov so leiko doma
in jim ni treba hoditi v službo

In reply to by Landini

Svetec (nepreverjen)

Drugo ne poslusamo leta , samo o teh kmetih, na vse konce Jim pejnezi skup letijo, da je nej susa te jih moti pa dez, te toca, zavarovanje se jim ne splaca. Zakoj bi se trosili ce Jim drzava pa skodo prle al kasnej v placa. Me pa zanima kelko zemle bi moral imeti da bi lahko pokril vse stroske, in kolko kmetov jo v prekmurju tudi ima? Nakup teh ogromnih traktorjev mogoce sofinancira EU, kaj pa vzdrzevanje? Kolko stane servis, gume? In pripadajoca mehanizacija? Kaj bi na tako malem ozemlju kot ga imamo, ce pogledamo ogromna posestva v ameriki, argertini, rusiji, bilo pametnejse , zivinoreja, al pa osnovno poljedelstvo. Ce se podjetja morajo trzno obnasati in varcevati da lahko obstanejo., bi bil cas da se tudi kmetje. Ne pa kriviti odjemalcev, ki so tudi pod pritiskom konkurence, da nocejo placati nad trzno ceno.

Miran Miran (nepreverjen)

Ka se v gošči skoti tau v gauščo gleda.

Desusciganija (nepreverjen)

Kje pa je zdaj ministrica za kmetijstvo pivceva? Aja notri v jansinoj riti pa ne vidi vo ka se dogaja....

Renit (nepreverjen)

Caka da se Zidan pojavi?. Ka se dogaja, nika se ne dogaja, nesposobne pogajalce so brcnili v rit in sedaj jim naj kdo pomaga. Zakaj? Naj sami uredijo.

In reply to by Desusciganija (nepreverjen)

Andrejj (nepreverjen)

Uredite si večletne pogodbe kot drugje po EU.

Človek 1 (nepreverjen)

Samo nej jokati niti en kmet nema izpod 100000€ traktorja. Pa stroje prve klase pa li jocejo. Pa zaj že po dva kombajna. Ka nemo o cifraj dele ka je brez veze..

umberto (nepreverjen)

Kmetje sako leto jamrajo nad premalimi cejnami pšenice, kukrce, goveda, svinj,...
Nika pa ne napravijo, ka bi z verige izrinili kakšen nepotreben člen, keri jin večino/cejli dobiček poberej.

Ka so rejsan tak nesposobni, ka nemrejo namesto v nouvi traktor pa kombanj investejrati bar v skupno skladišče, mlin,... trgovino, če jin tej največ dobijčka požrejo? Pa naj ustanovijo skupno zadrugo (če zadrug več nesmijo, pa firmo) in celotno verigo do končnoga kupca zrihtajo? Če jin omenjeni rejsan cejli dobiček požrejo, nej vrag, ka jin ne bi uspelo.

Samo man občütek, ka je tou jamranje nej cejla istina. Tüdi recimo za cejno đabok so jamrali, kak je nizka, pa kak bouta cejli dobiček požrej. Da pa san ščeu đaboka direktno od kmeta na parkirišči küjpiti, pa so bila pr njen dragša, kak tej ista đaboka v bouti, poleg toga jih moren küjpiti cejlo kijšto, od štere jih na konci fertau zagnijli. Na konci mi je še v očij vrgo, ka njegovo delo, ka sidij na parkirišči, tüdi košta. San njemi pravo fala, pa odin še naprej v Hofer in kipüjen kilo po kilo.

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice