Pomursko kmetijtvo se je dolgotrajnem upadu števila kmetijskih gospodarstev umirilo, zelene številke pa se kažejo v poljedelskih kmetijah, kar je tudi posledica določenih državnih ukrepov.

Razkol med storitveno usmerjenimi dejavnostmi ter primarnimi panogami po ugotovitvah evropske komisije postaja vse večji, zato se prav v slednjem obetajo reforme, ki bodo v kmetijstvu doprinesle boljše pogoje konkurenčnosti, vzdržnosti in predvsem stalnosti za konstantno samooskrbo članic EU.

Upad zaznan predvsem pri živinorejski panogi

Posledice reform bi se po mnenju članov evropske komisije odražale v zaustavljanju upada števila kmetijskih gospodarstev, kar posledično vpliva na samooskrbo posameznih držav članic. V Sloveniji in posebej v Pomurju, ki po obdelovalnih površinah velja za žitnico države, se je podatkih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) – zavoda Murska Sobota po dolgotrajnem upadanju števila kmetijskih gospodarstev le-to upočasnilo, predvsem pri prevladujočih tipih kmetijstva – poljedelstva, živinoreje in mešanega kmetijstva. Število poljedeljskih obdelovalnih površin se je celo povečalo, medtem ko živinoreja nekako upada na odstotkovno gledano nizko raven.

Prašičereja in govedoreja po daljšem času s pozitivnim trendom

“V Pomurju ugotavljamo, da zadeve gredo na bolje, razen pri prašičereji in govedoreji, ki sta kot panogi na dnu. To je tudi dodatni problem, ker sta ti dve panogi tisti preko katerih se meri dodana vrednost in služita kot osnova za živilskopredelovalno industrijo, ki pa je v Pomurju v preteklosti doživela pravo katastrofo,” je pojasnil direkotor KGZS Franc Režonja ob omenjenem dejstvu, da je ohranjanje kmetijske panoge možno samo na način obstoječe politike SPK in vzdrževanja primernih odkupnih cen, s čimer bi živilskopredelovalni obrati doživeli ponovno oživitev. Največji upad kmetijstva je po statističnih podatkih moč zaznati v osrednji regiji, pri čemer je po besedah direktorja prehod v druge dejavnosti sorazmerno lažji pri področjih z izrazito razvito gospodarsko in industrijsko panogo. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa so glede upada v osrednji Sloveniji pojasnili, da pojav ni nujno negativen proces. “Ob določenih pogojih je to normalna posledica procesov prestrukturiranja sektorja s ciljem povečevanja njegove konkurenčne sposobnosti.“

Upad števila kmetij z dolgoročnimi posledicami za celotno Slovenijo

Upad večjega števila v kmetijsko pridelovalni panogi bi imel določene posledice samooskrbe, s katero se v Sloveniji poleg težav z tujim izvorom hrane izognemo tudi dodatnega onesnaževanja okolja s prevozi in raznim boleznim, kot je e-coli, dioksin in druge. “Samooskrba je odvisna od razpoložljivega potenciala, predvsem zemlje, tehnoloških možnosti in človeških virov. V Pomurju imamo odlično stroko in kmete. To smo dokazali letos z akcijo samooskrbe s pšenico, ki smo jo skupaj z MKGP in ŽPI koordinirali in izvajali prav Pomurci. Prvič po dolgih letih bodo potrošniki v RS jedli glavnino izdelkov iz domače pšenice,” meni Režonja in dodaja, da bi se v primeru večjega števila kmetov v Pomurju zmanjšalo, bi to imelo dolgoročne posledice za Slovenijo tako v prehrani kot v težavah bolezni.

Razvojna perspektiva kmetij pripomorana prilagajanju tržnim razmeram

Delež kmetijskih gospodarstev, ki so po obsegu manjše od 4,6 hektarjev obdelovalnih površin v Sloveniji obdeluje dvajset odstotkov vseh razpoložljivih kmetijskih površin, prav manjše kmetije brez intenzivne pridelave ali vzreje pa se soočajo s težavami konkurenčnost in nezadostne donosnosti. Evropska komisija je omenjene reforme namenila aktivnemu kmetijstvu, ki stremi k povezovanju na medpanožnem nivoju in razvoju neposredni povezavi med potrošniki in pridelovalci. “Osnovna dilema je v povezovanju kmetov in izkoriščanju možnosti kratkih verig, ki se vse bolj uveljavljajo tudi v pomurskem prostoru. Problem večjih kmetij pa je ekonomija obsega in specializacija pridelave ter koncentracija produkcijskih sredstev. Mislim, da smo na sredini poti. Vse skupaj nas čaka še veliko dela, da bomo lahko govorili o večjih uspehih v panogi, vendar pa je letošnje leto kljub vsemu prvo po desetih letih, ko beležimo ponovno rast v primaru in to je dobro,” je še dodal Režonja glede nadaljne perspektive in razvoja predvsem manjših kmetijskih gospodarstev.

S spleta

Komentarji (3)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Vipko
artur

Glej, glej, na prvi sliki so pa naši novi ministri pa mandatar :)

Daddy_Cool

Očitno se začenja preobrat tako na globalni kak tudi na lokalni ravni. Mislim da bo v prihodnje pomembno, da ima Slovenija možnost biti samozadostna kar se tiče osnovnih življenskih potrebščin, zato tega sigurno nebi smeli zanemarjati.

eko1

Mislim da s prodajo Merkatorja agrocorju bodo se te kmetije ostale brez trzisca ker jih bodo zamenjali agrokorjevi(hrvaski).Tak da je brezveze nek optimizem.

Starejše novice