Satistični podatki kažejo, da slovensko gradbeništvo še ni doseglo predkriznih časov.

V letu 2017 in 2018 slovensko gradbeništvo ponovno doživlja rast na vseh področjih, a kljub temu še ni doseglo rasti iz predkriznih časov. Hkrati nekateri kazalniki ponovno kažejo, da se bo trend rasti že v bližnji prihodnosti obrnil navzdol, poroča Statistični urad Republike Slovenije.

Gospodarska kriza pred desetimi leti je najbolj prizadela gradbeništvo. Večina področij gospodarstva, na primer industrija, trgovina ali storitve, so že presegla predkrizni prihodek od prodaje. Gradbeništvo pa je še vedno tista panoga, ki še zmeraj precej zaostaja v rasti v primerjavi z drugimi dejavnostmi.

Po precejšnjem padcu prihodkov, števila zaposlenih in števila podjetij po letu 2008 je bilo ponovno rast kazalnikov moč zaznati deloma po letu 2013, predvsem pa v letih 2017 in 2018, ko je mogoče ponovno govoriti o tako imenovani konjunkturi, še poročajo.

S številom podjetij, ki so bila registrirana v gradbeni dejavnosti, smo že dosegli predkrizne čase. V letu 2018 je bilo v Sloveniji v gradbeništvu registriranih 19.220 podjetij. Ob primerjavi leta 2018 z letom 2008 je jasno razvidno, da danes močno zaostajamo pri prihodku od prodaje, za skoraj tretjino, ter pri številu oseb, ki delajo v gradbeništvu, za skoraj četrtino.

Zaradi manjšega števila delavcev se je dvignila produktivnost dela, ki je v  2018 znašala 24.952 evrov in je tako presegla vrednosti pred gospodarsko krizo.

Nekoliko drugačno sliko kažejo podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih in kazalnikih zaupanja v gradbeništvu. Te lahko uporabimo kot neke vrste napovednik bodočega stanja – v teh dveh primerih se je trend rasti že obrnil, in sicer ponovno navzdol.

Vir SURS

Ustvarjena dodana vrednost nižja kot pred krizo

V Sloveniji je gradbeništvo v 2018 prispevalo skoraj 7 odstotkov ustvarjene dodane vrednosti. To znaša skoraj 1,7 milijarde evrov, ta delež pa po letu 2015 ves čas počasi narašča.

Leta 2008, je gradbeništvo predstavljalo skoraj 11 odstotkov ustvarjene dodane vrednosti. Več kot polovico dodane vrednosti so sicer v 2018 ustvarila podjetja, ki opravljajo specializirana gradbena dela, več kot 59 odstotkov.

Med specializirana gradbena dela uvrščamo pripravljalna dela na gradbišču, inštaliranje pri gradnjah, zaključna gradbena dela ter krovstvo in druga specializirana gradbena dela.

Tem so s 23 odstotki sledila podjetja, ki gradijo stavbe, z 18 odstotki pa podjetja, ki gradijo gradbeno inženirske objekte, še poroča Statistični urad Republike Slovenije, poroča Statistični urad Republike Slovenije.

Gradbena podjetja ustvarila skoraj 6 milijard evrov prihodka od prodaje

Gradbena podjetja v Sloveniji so v letu 2018 ustvarila za skoraj 6 milijard evrov prihodka od prodaje. To je za skoraj 30 odstotkov manj kot v letu 2008, a obenem tudi več kot 34 odstotkov več kot v letu 2013.

Največji delež v prihodku, ta znaša več kot 49 odstotkov, so v letu 2018 predstavljala specializirana gradbena dela. Z nekaj manj kot 30 odstotki je sledila gradnja stavb, na zadnjem mestu pa, z nekaj manj kot 21 odstotki, gradnja inženirskih objektov, poroča Statistični urad Republike Slovenije.

Ogromno podjetij še zmeraj na ravni predkriznih časov

V letu 2018 je bilo v Sloveniji 19.220 podjetij, ki so bila registrirana v dejavnosti gradbeništvo, s tem pa je bilo že skoraj doseženo število podjetij iz leta 2008. Največ podjetij, več kot 81 ostotkov, je bilo v  letu 2018 registriranih v dejavnosti specializirana gradbena dela, še poročajo.

V zadnjem desetletju je po precejšnjem padcu število oseb, ki delajo v gradbeništvu, naraščalo le počasi. V letu 2013 je v gradbeništvu delalo več kot 32 odstotkov manj oseb kot v letu 2008.

Leto 2018 je bilo v primerjavi z letom 2008  v Sloveniji še zmeraj za skoraj 25 odstotkov manj oseb, ki so delale v tej dejavnosti. Leta 2008 je delalo 89.766 oseb, leta 2018 pa 67.582 oseb, poroča Statistični urad Republike Slovenije.

Danes prevladujejo majhna podjetja

Število novonastalih podjetij v gradbeništvu je od leta 2008 ves čas padalo, do manjše rasti je prišlo šele v 2017.

V 2008 je bilo novonastalih podjetij 3.065, v letu 2017 pa le 1.535. Ves čas pa pada tudi število podjetij, ki so prenehala poslovati. V letu 2008 je bilo takšnih podjetij 1.562, v letu 2017 pa le še 950, poroča Statistični urad Republike Slovenije.

Med gradbenimi podjetji še vedno prevladujejo mikro in majhna podjetja, takšnih z manj kot 10 zaposlenimi je bilo v 2017 kar 94 odstotkov od vseh podjetij, registriranih v gradbeni dejavnosti.

V primerjavi z letom 2008 je bilo v letu 2017 v gradbeništvu kar več kot polovico manj srednje velikih in velikih podjetij, se je pa v tem istem obdobju podvojilo število skupin podjetij, kar pomeni, da prevladujejo sicer majhna podjetja, ki pa se med seboj povezujejo, še poročajo na Statističnem uradu Republike Slovenije.

Prevladuje manj izobražena delovna sila

V letu 2018 je bilo od zaposlenih v gradbeništvu skoraj 70 odstotkov takih, ki imajo državljanstvo Republike Slovenije, 30 odstotkov pa je bilo tujcev.

Med tujci je bilo največ državljanov Bosne in Hercegovine, sledili so državljani Kosova, Severne Makedonije in Hrvaške.

Med zaposlenimi v gradbeništvu so prevladovali moški, teh je bilo v letu 2018 več kot 90 odstotkov. Več kot 39 odstotkov zaposlenih v gradbeništvu je imelo dokončano srednjo poklicno šolo, skoraj 33 odstotkov jih je imelo dokončano srednjo strokovno ali srednjo splošno šolo, sledili so zaposleni z osnovnošolsko izobrazbo, teh je bilo nekaj manj kot 13 odstotkov, višješolsko ali visokošolsko izobrazbo pa je imelo skoraj 11 odstotkov zaposlenih, poroča Statistični urad Republike Slovenije.

Vir SURS

Produktivnost dela narašča

Produktivnost dela oziroma dodana vrednost na osebo, ki dela, je bila v leu 2018 v primerjavi z 2008 za več kot 5 odstotkov višja, v primerjavi z  2013 pa kar za skoraj 32 odstotkov višja in je znašala 24.952 evrov, poroča Statistični urad Republike Slovenije.

Najvišja plača v gradbeništvu v pomurski regiji

Kljub gospodarski krizi so plače v gradbeništvu, za razliko od drugih kazalnikov, naraščale do leta 2011, nato pa so med 2011 in 2015 padle za skoraj 4 odstotke, po tem pa so ponovno začele naraščati.

Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega v gradbeništvu je v 2018 znašala 1.290 evrov in je bila za več kot 12 odstotkov večja kot v letu 2008, še poročajo.

Povprečna bruto plača v gradbeništvu je bila v letu 2018 za več kot 23 odstotkov nižja od povprečne slovenske bruto plače, poroča Statistični urad Republike Slovenije.

Najvišjo povprečno bruto plačo v gradbeništvu so v letu 2018 imeli zaposleni v pomurski statistični regiji, znašala je 1.429 evrov, najnižje plače v gradbeništvu pa so imeli zaposleni v podravski statistični regiji, znašale so 1.219 evrov.

Gradbena dejavnost je najvišja v oktobru in novembru

Mesečni indeksi vrednosti opravljenih gradbenih del nakazujejo postopno rast vrednosti opravljenih gradbenih del.

V letu 2018 je bila vrednost opravljenih gradbenih del v primerjavi z 2017 za 20 odstotkov višja, leto prej pa za 17 odstotkov višja.

Gradbena dejavnost je velikokrat odvisna od vremenskih razmer, a je v zadnjih nekaj letih v večini primerov najvišja rast zaznana v oktobru in novembru, najnižja pa v januarju in februarju, poroča Statistični urad Republike Slovenije.

Vir SURS

S spleta

Komentarji (12)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Gost4635 (nepreverjen)

Kako se že sklanja laž? Laž, večja laž, statistika.

Hoot (nepreverjen)

Ja delavci na minimalcah, šefe pa placa v višavah. Pol je lahko povprecna 1400.

Dummi (nepreverjen)

V povprečju tak delavec prinese 1500+ neto in kakšnih 600-800 stroškov. Nekateri s stroški vred vlečejo 3000 € na mesec.

In reply to by Hoot (nepreverjen)

car (nepreverjen)

Ges sem delo kot pomočnik bagerista.Plača 1,230 zdaj sem svetovalec pomočnikov bageristov plača 1.670 .Mislim zadosi za tako naporno delo.

vrag (nepreverjen)

bravo ti...en univ. dipl. ing. gradbeništva dela le 160 ur na mesec za neto 1140 EUR, pa dopusta zgleda ka ma več kak delovnih prikazanih ur..no neje invalid..mogouče v glavi ja... samo zatou ka dece ne bi hranil, zaposlo se je pri bratrance projektante in jouče ka nema za preživetja..a njegova njemi nosi kru iz službe..luksuz terata 100 na vro..joučeta pa kak še siromačeki nej..

dečko vsaka ti čast.. s pridnim delom lejko več zaslužiš kak z visoko šoulo

In reply to by car (nepreverjen)

Fiucbal (nepreverjen)

Kako so kaj pomurke v boltincaj fuzbal spilale?? Ni novic.

Dummi (nepreverjen)

Vi po moje sploh ne veste, kaj se dogaja. Ogromno pomurskih podjetij dejansko dela v Avstriji in na jugu Nemčije. To je glih toliko, da se dnevno vozijo ali so od ponedeljka do petka na terenu, čez vikend pa pridejo v Prekmurje. Mnogi delajo 12 ur, da so potem več doma. Nočejo bolj gor. Dosti delavcev pa je Bosancev, Srbov, Slovencev je že zmanjkalo. Plačila so zelo dobra, samo delo je pa naporno. Zabušavanje ni možno.

luc-ifer (nepreverjen)

V gradbeništvi vlada najvekša mafija ka obstaja v Slo kak se je delalo v socializmi tak zdaj poleg velke investicije tri male za potrebe vodi gradbišč in tajnic pa njihovin maman počitniške hiške pa tak dale škoda guča?

khmm (nepreverjen)

Delan v največjon gradbenon podjetji v MS. V dobin 800€. Delamo praktično saki den več kak 8 vr na den, seveda nadvre so nej plačane ampak jih koristin kak v vtalani dopust za keroga ponavadi zven en ali dva prle.. Ka ne pozabin omeniti kelko krat se pelamo več kak vro na gradbišče, tak ka sta tu coj še 2 vri prevoza poleg 9-10vrnoga delovnika. Tak ka neven ge so te visike plače? Pri kon?

mogouče.... (nepreverjen)

Mogouče maš pač nesrečo ali si pa nesposoben ka bi si najšo boukšo službo. Ponan človeka ka ma gradbeno firmo pri nas, dela pa samo v Avstriji. Ma 9 zaposlenih in majo vsi večje plače kak je tou povprečje v ton članki. Verjetno znate ka morejo firme kere delajo v Avstriji svoje delavce plačati po njihovih normativih. En drugi znanec ma isti malo gradbeno podjete, mislin ka 3-4 zaposlene vred z njin. Tej pa palik delajo samo v Nemčiji. Ista zgodba s plačami. Tak ka ges čistak vrvlen tej statistiki. Glede na tou ka je telko gradbenih podjetij morejo negi delati. In glede na tou kak je Slovenija mala verjetno večina teh menših dela v tujini. In tisti majo pač dosta večje plače kak tisti ka delajo v teh velkih domačih, kere so večinoma orientejrane na domači trg.

In reply to by khmm (nepreverjen)

kvdro i (nepreverjen)

nemaš pojma

In reply to by mogouče.... (nepreverjen)

marlyegh (nepreverjen)
S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice