Kmetijstvo ogroža ptice, populacije posameznih vrst v Pomurju v zadnjih letih upadle za več kot polovico. Odhaja tudi štorklja?

V Sloveniji uradni registri navajajo več kot 380 vrst ptic, pri čemer pri nas gnezdi 228 vrst. Njihove populacije najbolj ogroža kmetijstvo, eno od območij, kjer so ptice najbolj ogrožene, tako predstavlja Goričko, ugotavljajo pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Na območju Slovenije smo največji upad populacije v zadnjih letih zaznali pri repaljščici, poljskem škrjancu, repniku in drevesni cipi, ki so vse močno odvisne od večjih površin ekstenzivno vzdrževanih travnikov. Najvišjo stopnjo ogroženosti zasledimo pri pticah kmetijske krajine, na območju Goričkega pa sta še posebej prizadeta veliki skovik ter smrdokavra - upkač.

Ponekod populacija upadla za več kot polovico

Kot pojasnjuje Gregor Domanjko, predsednik pomurske sekcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, so do teh podatkov prišli v okviru različnih projektov in popisov, ki so jih v zadnjih desetih letih izvajali  skupaj z Javnim zavodom Krajinski park Goričko.

»Na Goričkem so ob prvih popisih leta 99 ugotovili, da tam gnezdi približno 160, 170 parov velikega skovika. To je mala sova, ki konec aprila pride iz Afrike, gnezdi v duplih starih visokodebelnih sadovnjakov, prehranjuje se na ekstenzivnih travnikih,« razlaga Domanjko. »Število te vrste se je od leta '99 pa do danes prepolovilo. Pred dvema letoma je bilo – mislim da – 77 primerkov. Podobno je s smrdokavro, približno leta '99 je bilo okrog 250 parov, zadnja leta pa ocenjujemo, da je teh parov okoli 60.«

Gre za vrste, ki jih država spremlja natančneje, saj so v preteklosti na Goričkem bile pogostejše kot v drugih delih Slovenije, dodaja. Na območju Mure medtem v nekoliko manjšem obsegu spremljajo ptice, kot sta srednji detel in belovrati muhar.

Večje kmetijske površine, manj mejnega habitata za ptice

Težava tiči v kmetijski dejavnosti oziroma kmetijskih praksah, ki ogrožajo življenjski in prehranjevalni habitat ptic. Tako ni presenetljivo, da je še posebej prizadeto območje Goričkega, kjer močno upada populacija velikega skovika.

Občine in kmetje zaradi lažje obdelave in ekonomičnosti težijo k povečevanju obdelovalnih površin z združevanjem kmetijskih parcel. S tem pa izginjajo tudi grmičaste ali travnate meje, ki so prej ločevale manjše kmetijske površine ter pticam nudile vir prehrane ali gnezditvene površine.

Ptice ogroža tudi intenziviranje travnikov in hitrejša obdelava površin. Kosilnice, ki se jih pri košnji poslužujemo danes, namreč žuželke, ključne v prehrani ptic, velikokrat zmeljejo oziroma povsem uničijo. Prihaja pa tudi do odvodnjavanja mokrotnih travnikov oziroma so ti spremenjeni v njive.

»Od leta 2002 do leta 2012 se je delež travnikov samo na zahodu Goričkega zmanjšal za 800 hektarov. Travniki pa so prehranjevalni in gnezditveni habitat za ptiče, metulje, žuželke. Če prostora, kjer bi živeli, nimajo, potem se ali odselijo ali pa ne preživijo,« razlaga predsednik pomurske sekcije DOPPS.

Posledice tako občuti celo štorklja, zaščitni znak Pomurja.

»Tudi populacija bele štorklje v Pomurju pada. Vedno več je opuščenih gnezd. Recimo na Goričkem je bilo pred desetimi leti petnajst gnezdečih parov, zdaj jih imamo samo med 6-10.«

Zaraščene travnike bodo namenili ohranjanju ptičjih vrst

Problematična je sicer lahko tudi druga skrajnost, saj populacije ptic ogroža tako intenzifikacija travnikov kot njihovo opuščanje. A k sreči so pristojni že pristopili k reševanju problematike.

Država je ukrepala z uredbo, ki prepoveduje oranje travnikov, Evropska unija pa medtem namenja sredstva za projekte, kot je Gorička krajina, ki trenutno poteka v Pomurju.

V okviru tega bodo odkupili približno 60 hektarov opuščenih, zaraščenih travnikov in jih s primerno rabo oziroma košnjo namenili ohranjanju vrst na travnikih in v visokodebelnih sadovnjakih. Nato jih bodo pod določenimi pogoji v obdelavo predali kmetom.

Za ohranitev različnih vrst ptic je navsezadnje ključno predvsem usklajeno delovanje kmetijskega in okoljskega resorja.

S spleta

Komentarji (34)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Vsevedec (nepreverjen)

Lepo je, da se zaposluje ptičeslovce iz Goričkega.

miicika (nepreverjen)

KO SO PAMETNI BIROKRATI UNIČILI MAJHNE KMETIJE JE VSE ŠLO NAVZDOL...

Prekmurec3 (nepreverjen)

Tak je... zdaj verjetno lejko v kratkon čakamo še kakši štrajk, za ukinitev kmetijstva v Prekmurji, zaradi toga ker nan falij par ftičic. Podobno kak butasti štrajk za HE Mura

čarni vrag (nepreverjen)

A zdaj so pa vsi pametni. Kaj bo kmet s travnikom, če pa na Goričkem ni več živine, oziroma dosti manj kot nekoč. Pa še subvencija za njivo je precej višja kot za travnik.

alkimist

Daj mi razloži kak pri tebi poteka komentejranje. Opažan namreč ka v večini komentarov nemaš pojma o kon se ide. Vidiš novico, spadneš v trans, mlatiš po tipkovnici in klikneš Komentiraj?
Mislin, saj živimo v demokraciji, delaj ka ti vola, samo seeno me zanima kak to pri vas enoceličaraj deluvle. Zanimivo je predvsen to kak določeno novico samozavestno komentejraš, ampak niti blizi resnice si nej. Namerno zavajš, lažeš, trolaš ali ge ti je fora človek? Ali si pač enostavno zabiti? Replika ide na zadnji stavek mimogrede.

In reply to by čarni vrag (nepreverjen)

čarni vrag (nepreverjen)

Napiši kaj v mojem komentarju ne drži!
1) Stalež goveje živine na Goričkem se je drastično zmanjšal v zadnjih 25 letih.
2) Če nimaš krave ali bika ne rabiš sena. Preorješ travnik in poseješ pšenico ali koruzo.
3) To da je subvencija za njivo višja od subvencije za enako velik travnik sem slišal od več znancev kmetov.
Jaz sem vse moje trditve pojasnil, zdaj pa da vidimo tvoj zmazek. Menda me imaš za enoceličarja. To pove vse o tvoji pameti in inteligenci. Malo si vzemi v roke kakšno knjigo, malo se pogovarjaj s kakšnimi pametnimi ljudmi, te pa udri po tipkovnici.

In reply to by alkimist

alkimist

Še enkrat, očitno si nej razmo. Moj komentar se je nanašo na tvoj zadnji stavek. To san tudi poudaro.
1) jap, to je znano vsen, ne nucaš biti strokovnjak za to ugotovitev.
2) aja, drobnica in konji gejo pa konzerve ali kak?
3) menjaj sogovornika. subvencija na hektar (njiva ali travnik) se je z novo kmetijsko politiko 2014-2020 izenačila. poven tak ka boš razmo - za osnovne subvencije s košnjo travnika ali s hektaron koruze kmet dobi isto izplačilo.

In reply to by čarni vrag (nepreverjen)

alkimist

Še enkrat, očitno si nej razmo. Moj komentar se je nanašo na tvoj zadnji stavek. To san tudi poudaro.
1) jap, to je znano vsen, ne nucaš biti strokovnjak za to ugotovitev.
2) aja, drobnica in konji gejo pa konzerve ali kak?
3) menjaj sogovornika. subvencija na hektar (njiva ali travnik) se je z novo kmetijsko politiko 2014-2020 izenačila. poven tak ka boš razmo - za osnovne subvencije s košnjo travnika ali s hektaron koruze kmet dobi isto izplačilo.

In reply to by čarni vrag (nepreverjen)

čarni vrag (nepreverjen)

Dragi tovariš! Drobnice in konjov v Prekmurji je še menje kak krav. Še največ jih je v rakičanskon gradi. V logičnom sklepanji si jako slab. Kda so izenačili subvencije za njive in travnike? Sam si napiso ka leta 2014. Kasno stiže na Kosovo Marko! Večino travnikov so preorali že pred več kak 20 leti. Tipični birokrati so ti naši kmetijski strokovnjaki. Zdaj ka je prekesno sprejemajo nekšne ukrepe. Ti mene maš očitno za kakšnoga, ki je včeraj končo otroški vrtec. Živi samo naprej v svojom prepričanji. Želim ti vse dobro!

In reply to by alkimist

Muraaš (nepreverjen)

Ja pa ka še ne najdejo.ge mijslen ka plice notre v kukrco mlatejo pa se kolejo isto kak v tiste vetrnice tan doj.dudale

Putin (nepreverjen)

Res je, nekaj dejavnikov vpliva na vse to.., Prvi dejavnik je škropljenje s Chemtreilersi in od tega najvec profitira korporacija Monsanto, Bayer, Sygenta... To v nasi jeb. vladi vsi vejo so pa tiho ker jih dobro placujejo...!

nešče pač (nepreverjen)

Kot je ze nekdo omenil. Majhne kmetije morajo ostati oz. morajo ostati, vendar ne na taksen nacin kot pred 30 leti, ko si lahko prezivel s tremi kravami in nekaj pšenice. Stari kmetje še vedno razmišljajo in delajo enako, mladih, ki bi se zadev morali lotiti drugace pa ni oz. se jim ne da s tem ukvarjati. Mala kmetija lahko preživi s kakšno dopolnilno dejavnostjo, gojenjem drugi kultur ne pa npr, pšenice, koruze ipd. To je brez veze, ker trenutno ni računice. Velikih kmetij pa npr. na Goričkem itak ne moreš imeti ker so parcele razmetane, teren razgiban ipd. Torej kaj ostane?

Problem je miselnost ljudi, nekaj pa mora narediti tudi politika, da vzpodbuja obstoj malih kmetij oz. jih ustrezno preusmerja/vodi/izobražuje o gojenju kultur, ki se splačajo za male kmetije

Ko bodo vsi gojili nekaj drugega ne pa pšenico bo nekdo nekoč ugotovil, da potrebuje lastno domačo pšenico bolj kot uvoženo in takrat bo pšenica dobila mesto na kmetiji ki si ga zasluži.

Vse to je krog in ptice to dobro vedo. Tisti, ki živimo na podeželju vemo, da ni lepšega če te zjutraj zbudi kukavica, kot pa brnenje avtomobilov, vlakov, rešilcev ipd.

butalec (nepreverjen)

Ta članek je pa višek od viška!!!
Pustimo vse v prelog, ne sejajmo več nika,
te, kda mo pa lačni, si nemo šli kruj namazat pa ugurke gor,
liki na opazovalnico opazovat ftiče in mo z njimi fujčkali pa popevali.
Zemla - odpri se!!

nešče pač (nepreverjen)

Ge te razmin ka si ščel povedati in se strinjam. Sejati trbej, ker hrano nucamo. Več desetletij nazaj so tudi sejali, reciva pšenico, nej je bilou zaraščeno, pšenica pa je mejla cejno. Gnes pa nema cejne, lidge pa za večji zaslužek delajo vse mogoče čirule čarule ka do ja na tiston hektari meli čim več pšenice, čiglij na konci nega računice. Lejko tou razmiva kak razna fitofarmacevtska sredstva kera ubijajo tisto ka je žijvo na njivi pa pomali tudi nas ker tou mečemo v sebe.

Male kmetije se morejo preusmeriti v nekaj drujgoga oz. mogoče tisto pšenico za ceno menšoga pridelka pridelati na drugačen način (ekološko) pa z nje napraviti še kakšen izdelek pa jo te prodati. Narava de nan na konci hvaležna.

In reply to by butalec (nepreverjen)

BOLŠEVIK (nepreverjen)

IDIOTI OD IDIOTOV KDO LAHKO TAKE NORIJE PIŠE da nega štrka ker so prevelike parcele pa druge norije. Štrka in ostalih ptic nega in de jih čim duže menje ker crknejo. Crknejo pa zato ker se čisto vse šprica z vsemi mogočimi strupi vse v cilju čim več pridelati. Naša specialna država je uničila malega kmeta ostali so samo veleposestniki in kombinati kak PANVITA in tej špricajo tak ka se megla kadi jebe se njim za lidij pa za ptice. Te pa na konci vidiš da vse skupaj z najbolših njiv v silos zrejžejo za elektriko evo to je naše sodobno kmetijstvo.

G (nepreverjen)

Sem ljubitelj ptic. navadno vsako zimo pticam "položim" od 10 do 15 kg ptičje hrane. Se pa v nobenem primeru ne strinjam, da zaradi kmetijstva drastično upada število ptic. Mogoče nekaterih, ne pa na splošno vseh. V zgodovini
Zemlje je vedno bili tako, da je nekaj propadlo in nekaj nastalo na novo. To, da na Goričkem upada število gnezd bele štorklje je pa zanimivo. V mojih mladih letih se ne spomnim, da bi štorklja(bela, črna ali pisana) sploh gnezdila na tem območju(preverite 50 let nazaj, če ste res pravo društvo).

čarni vrag (nepreverjen)

Si si dobro prešto članek? Lepo piše, da so ogrožene samo nekatere vrste ptic.

In reply to by G (nepreverjen)

. (nepreverjen)

Tudi čebele crkavlejo zaradi dovoljenja škodljivih škropiv. Nič ne pomaga da so jim politiki zrihtali svoj praznik.

bono1

Ta Domanjko in kompany iz KPG se sploh ne čudim takim izjavam pa vi ste sami sebi največji problem....., mislim kdo je tu nor???

G (nepreverjen)

Ustanovitev KPG je ena od večjih napak slovenske politike! Varovanje naše goričke krajine bi se dalo urediti na drugačen način. Neverjetno kako so bili Goričanci zavedeni pri soglasju k temu "parku". Nikoli se ne bom odpustil, da sem tudi sam s tem soglašal.

Vejka (nepreverjen)

se strinjam s zapisanim res namesto da bi spodbujali malega kmeta da prideluje hrano na Goričkem mu zdaj plačujejo da prodaja travnike na katerih postavljajo nekakšne kole na katerih naj bi sedeli ptiči in ne vem še kakšne neumnosti ta krajinski park je res ena velika ovira pri razvoju Goričkega ni vsega kriva Ljubljana da je Prekmurje tu kjer je

In reply to by G (nepreverjen)

+- (nepreverjen)

Še ptiči se selijo iz slovenije! :D

Mama mia (nepreverjen)

Pomali več srati nemo mogli,ka drek tudi smrdij ptijčun te pa odletijo na Hrvaško Našim pa je te pa žmetno,ka hrvati majo ptijče mij pa nej.

zver

Kmet je odvisen od pridelka in še bolj od subvencije. Če je subvencija za obdelovalno njivo višja ne bo njive spremenil v travnik. Uvedli so se ekstenzivni travniki s pozno prvo košnjo, habitati itd... a se je na začetku delalo narobe, saj so se taki travniki vse povprek mulčili. Težje dostopni travniki malih površin so se pa zarasli. In vsi, ki se borijo za ptiče naj povejo koliko travnikov so uspeli držati v taki ekstenzivni kondiciji. Nekateri se trudijo tudi v tej smeri, večina žal ne.

zver

No sedaj je travnik po birokratski metodi zelo težko spremeniti v njivo, a tam kjer se je dalo lepo orati je že vse preorano.

čarni vrag (nepreverjen)

Kasno stiže na Kosovo Marko! Najmanj 80% travnikov je že preoranih. Pa kaj bodo kmetje s travo ali s senom, če obstaja na Goričkom dosta vasi, ki nemajo niti ene krave?

In reply to by zver

? (nepreverjen)

čarni....
lepo ti je napisal alkimist: le čevlje sodi naj kopitar, ampak ti si prepameten da bi razumel...
Ne moreš v krajinskem parku kar tako orati, prekopavati kakor bi se tebi zahotelo. Zato pusti to in se primi svojega daljinskega upravljalnika ter uživaj v stvareh, ki so ti domače in znane.

In reply to by čarni vrag (nepreverjen)

čarni vrag (nepreverjen)

Čujta ti in alkimist. Ne bosta vidva meni ukazovala kako naj pišem in kaj naj pišem. Razen tega imata obadva probleme z razumevanjem prebranega. Večino travnikov v tem parku so preorali že pred ustanovitvijo krajinskega parka. Vidva sta verjetno takrat še pri mamici dudala.

In reply to by ? (nepreverjen)

? (nepreverjen)

čarni težek kreten si ti!

In reply to by čarni vrag (nepreverjen)

čarni vrag (nepreverjen)

Spij si malinovec pa se malo ohladi! Koji si ti faktor?

In reply to by ? (nepreverjen)

? (nepreverjen)

Previsok, sploh za tvoj IQ

In reply to by čarni vrag (nepreverjen)

čarni vrag (nepreverjen)

Ne vem zakaj se poskušaš spraviti na mene. Jaz se s tabo ne ukvarjam. Moj IQ je dovolj dober za mene, tvoje mnenje me ne zanima. Najdi si kakšno budalo in se z njim izživljaj.

In reply to by ? (nepreverjen)

butalec (nepreverjen)

Napravite z Goričkega ptičji rezervat, tej par lidij, ka še tan žive, pa odselte v Ljubljano v stolpnice!

Štajerski elek… (nepreverjen)

Mi Štajerci bomo postavili elektrarne na Muri in bo število ponovno naraslo na 500%! Nihče nema kaj dirati našega projekta, mi smo tote peneze dobro plačali lobistom v Lublani. Če je što proti ka zbijemo!

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice