Po dolgih letih prizadevanj odprli objekt, ki bo zdaj služil kot prostor za druženje in za ohranjanje ljudskega izročila.

Približno poldrugo leto mineva, odkar so na dvorišču hiše Györgya Dobronokija v občini Dobrovnik položili temeljni kamen za novo Hišo rokodelstev. Nova pridobitev zdaj končno stoji in pred dnevi so v dvojezični občini opravili tudi uradno odprtje. 

S prerezom traku predana namenu

Svečanega dogodka so se ob občanih Dobrovnika med drugim udeležili predstavniki prekmurskih madžarskih samoupravnih narodnih skupnosti, številni gostje iz Madžarske in Slovenije, veleposlanica Madžarske v Sloveniji, generalni konzul Republike Madžarske v Lendavi, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije in predsednik pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horvath, direktorica slovenskega etnografskega muzeja Tanja Roženbergar, Gregor Černoga, predstavnik in skrbnik pogodbe s strani ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, župan Občine Dobrovnik Marjan Kardinar in drugi gostje.

Kot slavnostni govornik je nastopil Janos Arpad Patapi, madžarski državni sekretar, odgovoren za nacionalno politiko, ki je v družbi Gregorja Černoga, Ferenca Horvatha, Marjana Kardinarja in Ane Car slovesno prerezal trak ter Hišo rokodelstev predal namenu.

Ob tej priložnosti so domačini iz Dobrovnika pripravili kulturni program, medtem ko je župnik župnije Dobrovnik Simon Štihec opravil blagoslov samega objekta. Ob koncu so si gostje lahko ogledali tudi notranje prostore.

Ohranjanje kulturne dediščine

Želja po novi Hiši rokodelstev je v dvojezični občini tlela že dlje časa, kajti rokodelstvo je v preteklosti tam bilo zelo razvito. Uslišali sta jo tako Slovenija kot Madžarska, ki sta za gradnjo in opremo prispevali znaten delež sredstev, pripomogla je tudi Fundacija Bethlen Gabor. Sama dela so zaupali gradbenemu podjetju Vigrat.

Cilj Hiše rokodelstev je po besedah Ane Car, predsednice madžarske samoupravne narodne skupnosti občine Dobrovnik, ohranjati kulturno bogastvo pomurskih Madžarov, s poudarkom na izobraževanju, razvijanju programov, ustvarjanju delovnih mest, organizaciji razstav in festivalov, izdelovanju in prodaji rokodelskih izdelkov. 

Novi lični prostori bodo tako predstavljali odskočno desko za rokodelce in v njih bodo znanje prenašali na mlade. 

Omogočali bodo raziskovalno delo s pomočjo etnografov, organizirali izobraževalni program za brezposelne, programe ob dnevu svetega Jurija in mladinske raziskovalne tabore, pripravljali pa bodo tudi jedi iz krušne peči. Načrtujejo še razne konference o rokodelstvu.

Želja madžarske samoupravne narodne skupnosti občine Dobrovnik je sicer, da bi v prihodnje zaživela še rokodelska šola v Pomurju.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

. (nepreverjen)

Fajn se razVija madžarski del prekmurja.

Starejše novice