Prekmurski slovar

Rejč Prevod
Kak se nüca
Ge se nüca
cepnoti pasti na izpitu, dobiti nezadostno oceno

Oba sta cepnola na izpiti.

(po)prprati (po)poprati

daj ka si malo poprpran, ka je čista neslano

ms
ábati se izogibati se

Njega se moreš ábate.

ms
afnati se (-n) bahati se (glej tudi: vö se metati)

Pa ka se neka afnaš cejli čas.

ajati (-n) spati (v otroškem/ljubkovalnem jeziku)

Vijdeš kak mujcek aja.

ajta/ate (-e/-iji) očka/oče

Naš ate si ga je malo preveč rukno fčera.

aldüvati (-n) darovati, žrtvovati

Indijanci so bogaovon aldüvale bijka.

aleluja V prenesenem pomenu: končno

Prneso san pejneze. – Ja, aleluja!

alomaš (-i) postaja

Tej alomaš je pa redno vrejd zete.

atak, etak tako/takole

Glene, etak mizo postave.

atakše, etakše takšen, tak

Mele so etakše ribe na tržnice!

atan/etan/ejno tam

Ge so škarješ – Etan (so). / Ejno (so).

ato/eto 1. pred kratkim, 2. tukaj, 3. to/ta

1. Eto san bil v kinoje., 2. Ge je knjigaš – Pa eto je!, 3. Kera knjiga je tvojaš – Eta!

auba, ouba kapa

Na glavej je mel ponošeno aubo.

augorka,ubrka kumarica

včeraj san vložila augorke

ivanovci
auspuh (-i) izpušna cev pri motornih vozilih

Moren si novi auspuh küjpite.

bac žuželka

bac se je v paučino zgrabo

Ižakovci
baček (-i) figurica pri neki igri

Pri šahi ma saki igralec 16 bačekof.

bači (-ji) stric

Janči bači koula vlači, v Müro skoči, rit namoči. (ljudska)

bagzivati se imeti spolni odnos

Bagzivala sta se na senijke.

Bakovci
bagzivati se Riniti se

ka se te kombi telko bagziva?

murska sobota
bajs bas

bajs ma fajni glas

Ižakovci
bajusi brki

Mel je duge, čarne bajuse.

bajüsnati brkat

Na placi san srečo bajüsnatoga Đoužija.

bak samec pri nekaterih živalih

Keri od tej dvej zafcof je bak?

bakanči čevlji

Obuj si bakanče.

Ropoča
balav majava, šibka stvar ali oseba

Kak si lejko tak balavi-še moja babica bi bokše napravila.

balavec Poreden majhen fantič.

čakaj, ti ge že pokažen, ti balavec male.

Bakovci
BĂĽđzolek starinski sod za gnojevko, ali sod za shranjevanje

banda (-e) 1. tolpa, 2. godba

1. Nekša banda lopovof je napadnola turiste., 2. Kda se beltinška banda fküper dobij, te ima ka špilajo do kunca!

bankaš denarnica

Z bankaša je zel jurja.

baog bog

1. "bogá za keco prijeti": Obnaša se, kak če bi bogá za keco prijo., 2. Pa ka si tao napravo? "Baog te nema rad!", 3. "baogi za hrbton": Un je doma tan negi baogi za hrbton., 4. "pitaj boga": Ne napiši vseh skrivnosti, ka pitaj boga što vse to preštej.

baokši, naj~ boljši, naj~

Ge san bokši v fuzbali kak tij.

baota (-e) trgovina

Z baote prnesi krüj pa mlejko.

bar 1. vsaj, 2. vzpodbujanje sogovornika

1. Daj posodi mi bar petsto tolarof. ; 2. Bar idi ta pa jo pitaj, če de steof odla.

basate se jesti s prepolnimi usti

Pa se bašeš, vejpa gnes se že telko pojo.

basta v frazi: Pa konec.

Moreš me baugati pa basta!

bat (-i) debela palica, kol

Gesi, besi, dol po vesi, prijdi k nan, gor na ram, ka ti z baton fejst po hrbti dan. (ljudska pesem)

bataš (-i) škorenj

Obüj si bataše ka idemo na njivo.

batina močen udarec, tepež

Zaslüžo si je batine, tak njemi pa trbej.

batrivni pogumen

Pijanec je ponavadi bole batriven kak ovačik.

batrivno samozavestno, prepričljivo, odločno

Obul san si gumijaste škornje, ka san lejko batrivno odo po zaledeneli cesti.

Vučja Gomila 33
bauta trgovina

Iden v bauto, ka küjpen vino.

Murska Sobota
bađzusi brki

Moj dedek ma že vse sive badžuse.

murska sobota
bečar korenjak

Tvoj mali je pa pravi bečar - tvoj otrok je pravi korenjak

Ljubljana
becek Kravji mladič

naša krava je skotila maloga beceka

begati (-n) V frazah z velelnikom: iti vstran

Daj begaj mi s tec, ka te ne vidin več!

bejli bel

Bejli gvant se hitro zamaže.

bejžati (bežin) teči

Saki vikend odin bejžat.

beteg 1. bolan, 2. bolezen

1. Tak san beteg že dva dni, či bi tij znal.; 2. Nekši beteg ga ma, pa doktori ne vejo, ka je z njin.

betek (betežen) bolezen (bolan)

te betek san od njega dobo, zaj san pa tak betežen

Ižakovci
betežen bolan

Naša mala je že cejli den nekša betežna.

betonejrati močno popivati

Of se je palik tak vlejo ka je celo noc betonejro.

murska sobota
biciklin kolo

Zemi biciklin pa ideva na Kamešnico.

bilica jajce

GoriÄŤko
bilica jajce

gnes mo đo bilice.

bilica (-e) jajce

Z baote prnesi deset bilic.

bilje olupek na koruzi, ličkali smo koruzo,

lujpali smo kukarco, na konci so bilij velki kupi bilja po šterij smo deca skakali.

Ižakovci
bilo kaj kar koli

če boš bilo kaj nüco, znaš ge me najdeš.

birka (-e) ovca

Inda smo meli birke na pašniki.

bisneti noreti, divjati

te kda ges orjen bisnen

biti biti (glej opombe)

Boj pameten, pa enjaj kaditi.

biti (se) tepsti

Deca se radi bijejo.

biti si dober z nekin imeti prijateljski odnos do nekoga

Vse je pozableno, tak ka sva si dale dobriva.

blanja, lata deska

Zemi ovo blanjo pa jo gor po stubaj nesi.

blatnjača iz blata zgrajena hiša

Kakšo staro blatnjačo majo!

blek (-i) želodec (tudi: trebuh)

Preveč torte san pojo, zaj me pa blek boli.

blisniti močno nekoga udariti

Tak san ga blisno ka je sküp spadno!

murska sobota
Blisnjene Zadet, Pijan

Of je tak blisnjene ka komaj ode!

M. Sobota
bluziti (-n) 1. govoriti neumnosti, 2. (brez zastavljenega cilja)hoditi okoli

1. Daj ne bluzi več takših norij.; 2. Zvečer smo malo bluzili po Soboti.

bočkor (-i) (star) čevelj

Zemi tej bočkore pa jih deni ta, ge si jih zel. Lejvi si kak bočkor. (preneseni pomen)

bojati se (bogin se) bati se

Nej se bojati zobara.

boječla (-e) boječnež

Vejpa odi ideva na stolp skakat, ka si te takša boječlaš

bole bolj

Bole zategni tej šrajf.

bongilariš denarnica

Odpre že tej bongilariš ednauk,pa plačaj eno rundo.

murska sobota
bormašina vrtalni stroj

Z bormašino je zvrto lüjknje v stejno.

bot palica

Z rijbiškimi botami so sideli cejlo večnost.

boukše, naj~ boljše, najboljše

Bullsi so bili najboukša košarkaška ekipa v NBA ligi.

branovlek pri vpregi za krave

Daj primi za branovlek!

brdoulivek Slinček

Pa njemi po brdouliveki doj teče.

brečati (-in) vpiti

Naša mala nonstop samo breči.

brečlavi vpijoč

Od ovoga brečlavoga san sam sebe nej mogo čüte.

brejg hrib, breg

Tan na brejgi se dobijmo.

bremza (-e) zavora

Včera se mi je bremza vničila.

bremzati (-n) zavirati

Pred križiščon obvezno bremzaj.

brnđza zabava

Idemo gnes zvečer na brnđo!

murska sobota
broditi (-n) tuhtati

Dugo san brodo ka san si zmislo pravo številko.

brsati (-nen) brcati

Tak te brsnen, ka te vrag več gor ne poberej.

brüjtef pokopališče

Včera je bil na brüjtevi pogreb.

brumblek okrogel cof na pleteni kapi

Na kapi maš jako fajni brumblek.

bucati ljubiti se

odi stara ka va se bucala

goričko
buja-e bolha

Sousidof pes ma že pa buje.

bujbas(-i) debeli štrikani pulover

Ti maš pa tak lejpi bujbaš.

büjraš utrjevalec nasipov reke

Inda so büjraši meli dosti dela, kda še nej kanala bilo.

bujti (-en) ubiti

Na kunci filma saki buje sakoga.

buknoti (-en) ne izdelati razreda v šoli

V prvon letniki je bukno.

buktaš ponavljalec razreda oz. letnika v šoli

Na nešternij šaolaj je preci buktašof.

bunda debel zimski plašč

Oblejči si bundo, ka je vöni mraz.

buniti se (-in) pritoževati se

Ne buni se telko.

bunta trgovina

burgola (-e) repa (vseh vrst)

Kilo burgole zemi na placi.

buša cepec, budalo

ejne buša je pa mijmo brsno

renkovci
buzi (-ji) 1. slabšalni izraz za moškega, 2. slabšali izraz za moškega z drugačno spolno orientacijo

1. Of buzi naji je cejli čas napelavo!, 2. Buziji se fkuper družijo.

bzekanca pumpa ali tlačilka

cabalankač Prenosna posoda za mleko

...

Bistrica
cajcek (-i) posmehljiv izraz za policaja

Pazi, ka gnes v Martjancaj cajceki stogijo.

cajgar kazalec (na uri, merilcu)

Oča, glej, cajgar na vöri se je že pa prek potro.

cajt čas

Daj pašči se, ka nega več cajta!

odranci
cajt čas

Daj pozovi me slede, zaj neman cajta.

cajtunga (-e) časopis

Kelko košta ta cajtungaš

čalamadé Podobno kot kumare, v kis vložena mešana zelenjava za solato (največkrat korenje, naribano zelje, kumare, por, zeleni paradižnik in paprika)

Cuj k pečenki nega baukšoga kak čalamade.

Bakovci
cap (-i) pri košarki: čisti zadetek brez dotika žoge k obroču

S polovice igrišča san čisti cap dal.

čarabača kol

Zabij to čarabačo v zemlo.

čaralija (-e) opojnost

Kak dobra čaralija je v küjinji, ka te buje!

čardaš Prekmurska tradicionalna glasba, ki jo izvajajo večinoma Romi (cimbale, violina, kontrabas,...). Beseda je prevzeta od Madžarov in poleg glasbe pomeni tudi madžarski ples.

Bakovci
čaren črn

Eto je čarna mačka prejk ceste bejžala.

čat (-i) lasnica (za pritrjevanje oz. spenjanje las)

V lasaj je mejla en lejpi zlati čat.

čeber Lesena, v novejšem času tudi pločevinasto emajirano posoda v katero so shranjevali meso, ki je bilo prekrito z "zabilon" ali pa z "mastjof".

zemi mesou v s čebra; čebrovina

Turnišče
cecati (-n) sesati (z usti)

Lizika se fajn pomalen ceca.

cecek dojka (ženska)

Dejte jo je zgrabilo pri cecki.

čeden pameten

Kak se nešterni gimnazijci majo za čedne, geliš

čegli čeprav

čegli je deš šal, smo vöni lejtali.

čeljustiti se (-n bahati se, hvaliti se

Ne čeljusti se telko, ka te man zadosta.

čemer strup

Pazi ka neje ger čemer v toj župi.

murska sobota
čemeren jezen

Tak je bil čemeren ka je tresko z dvermi.

čemeriti se jeziti se

Vejpa ne čemeri se telko, rajši se smej.

česnek česen

Deni še malo česneka na šalato!

čiček trebuh

Čiček de mi zraso

čidi čigav

čidi si tij?

cigel (-li) opeka

V Angliji so kuče z rjavih ciglof.

čijslo rožni venec

V rokaj je šče izda držala čijslo.

žižki
čik cigareta

ideva na en čik

čik cigaret

žepa si moren čike kupiti.

murska sobota
cimper lesena hiša

Odnese džabuke v cimper.

cimprača (-e) hiša

Naša cimprača ma pet oken.

cintor (-i) pokopališče

Na cintori smo svejče vužgali.

cipela čevelj

Nekše stare cipele je mel na sebi skos.

čisle fraza 'meti v velkaj čislaj': biti (preveč) ponosen

Nej se jin je vidlo, ka je svoj novi traktor skos v velkaj čislaj mel.

čitati (-n) brati

Znaš francosko čitatiš

cmici majhen otrok

Kakšoga lejpoga cmicija ma sestrična!

murska sobota
cmizdriti (-n) 1.cmeriti se; 2. veliko se pritoževati

1. Zaj cmizdri, ka je užaljena.; 2. Daj ne cmizdri mi skos ka te žena vara.

cmüjliti topiti v ustih (bonbon, tableto)

cejli den je cmujlila tisto lijzanko

Ižakovci
cmüliti cmerjenje

Ka cmüliš či si se nej vdaro.

cmüliti (-n) žvečiti

Srmaka sta pomali cmülila falat krüja.

čoba (-e) 1. usta, 2. ustnica

1. Tak me zob boli, ka komaj čobe odperan.; 2. Kečap maš na čobaj – zbriši se.

čobaboks (-i) udarecs pestjo na usta

Ne zezaj, ka ti dan en čobaboks.

čohati se drgniti se, praskati se

Roka me srbi, zato me malo počohaj.

čoka svinja, breja ali ki je že skotila

čoka je fčera kotila.

compranca čarovnica

Inda so comprance žgali na grmadi.

čondraš smrkolin

Tej čondraš je pa tak lagoji.

čonta Kost

Vse čonte ti spoterem :))

čoravi neumen

Ma daj, ka si lejko tak čoraviš

čoriti spati,spančkati

Kaj prideš k meni čoritiš

čošak (-ški) v nogometnem žargonu: zgornji kot v golu

Golman je nej mogo branite – čisti čošak je bil.

cota oblačilo

že eno voro te cote pejglaš.

murska sobota
cota krpa, kos blaga

Si ger vijdla coto za posoudo brisatiš

counati (-n) oponašati

Mali ga je začno counati kak papiga.

coupašnica kratka zavorna veriga z zatego

Zatejgni coupašnico ka kola nedo tak po brejgi doj letela

M. Sobota
črejp strešna kritina

daj črejp ka mo pokrijvali strejo

odranci
črejvel gumijasti škorenj

man ujde črejvle, pa mi voda notri ide

Ižakovci
čren ograjena priprava za sušenje lanu in konopelj

Pazi ka neboš v čren staupo.

črevli, črejvli škornji

V črevlaj je mel se puno blata.

črvlenka rumena mravlja

Palik so nan prišle črvlenke v stanovanje!

MS
cüca 1. Vagina (žaljivo) 2. Lepa ženska

1. Pokaži mi svojo cüco. 2. Gleni ejno dobro cüco.

cücek (-ki) ledena sveča, ledenjak

S streje so viseli ledeni cücki.

cug vlak

Idemo, ka ger cug ne odide.

cuj 1. zraven, , 2. k (fraza: cuj k)

1. Stoj čisto polek stejne, idi malo bole cuj.; 2. Postavi se cuj k stejni ka te poslikan.

cuj se zeti (-men) spraviti se zraven (k delu)

Ja, čüješ, moreš se redno cuj zeti, uvači nika nede s toga.

cuj slijše-ati zraven soditi, se ujemati

Tej šalice cuj k ten tanjejron slijšejo.

cüjkati lulati

tak mi cujkat sila

Ižakovci
cükate lulati

mama ge iden cükat!!

...
cuker 1. sladkor, 2. bonbon

1. Küjpi dvej kili cukra v baoti.; 2. Daj mi en cuker, ka bi zaj neka sladkoga pojo.

cukerna sladkorna pesa

na tistoj njivi pa mamo cukerno.

črenšovci
cuknoti (-en) pocukati

Mali je očo dvakrat cukno za rokaf.

čunta (-e) kost

Naš pes skos najlepšo čunto dobi.

cupka kapljati, padati

Vönek palik dež cupka.

čurnoti (-en) ukrasti

V baoti je eno par krat vino čurno.

cuzek mlad konjiček

Leto je za menof kak kakši cuzek.

cvek (-i) 1. nezadostna ocena v šoli, 2. žebelj

1. Moja prva ocejna v gimnaziji je bil cvek.; 2. Še dva cveka moramo zabite v to desko.

cvikalica (-e) strahopetnež

Kama zaj bežiš, cvikalica enaš

cvikati (-n) ne si upati

Ne vüple skočiti s stolpa. Pač cvika.

cvikeri očala

Brez cvikerof san skoro slejpi.

dadi tepček, norček

Ne boj no takšen dadi!

danfati smrdeti, kaditi

kak je bilo v tistoj sobi zadanfano; odi ideva šče en cigaretlin na friško zdanfava

Ižakovci
decinski otročji; otroški

Nejso vse risanke decinske.

dejte (deca) otrok

Na cesti pazi na deco ka keroga ta ne vdariš.

dešč dež

Sonce sije, dešč kapla, našoga Janeza nej doma. On je šou na turški grad stare babe küpivat. (ljudska pesem)

dihtunga (-e) tesnilo

Na oknaj moremo dihtungo naprafte, ka nede pozimi mrzlo.

diklina (-e) 1. punca, 2. ljubezenska partnerka (začasna)

1. Naša kelnarca je fejst prijazna diklina.; 2. Z diklino ideva na koncert.

dilđ naravnost, naprej

Pelaj samo dale v dildžek ene 2 km.

divanj kavč

odi ka se malo na divanj leževa

Ižakovci
dödöli žganci iz krompirja in pšenične moke

Za kosilo smo meli dödöle.

doj (se) strliti (- ustreliti (se)

Lovec je dvej srni doj strejlo.

doj (si) vlačiti nalagati si program z interneta

Z neta san si eno komedijo že dvej vöri doj vlačin.

doj bujti (-en) zapraviti denar

V diskoji san skoro deset džürdžof doj bujo.

doj potegnoti (-en) naložiti si program z interneta

Z neta san si en dober film doj potegno.

doj šaltati izklopiti

Radio doj šaltaj.

doj se dati (-n) spolno občevati

Puni lidi se na žalost za pejneze doj davle.

doj se sesti (-den) vsesti se

Doj se sedi pa boj priden.

doj se slejčti slečti se

Jakno si doj slejči, ka te nede vraoče.

doj se züti (-jen) sezuti se

Doj se züj prle ka stopiš v kučo.

doj stopiti stopiti s česa

Doj stopi z lestvice.

doj vgasnoti (-en) ugasniti, izklopiti

Doj vgasni radio, ka iden spat.

doj zeti (-men) 1. sneti, 2. shujšati

1. Kapo si z glavej doj zemi, ka stopimo malo v cerkef., 2. Si lejko misliš, ka san pet kil doj zelš

doj zvezati zvezati

Policaji so ga doj zvezali, ka je bil preveč nasilen.

dojbujti zelo utrujen

Cejli den smo vrt okopavali – totalno san dojbujti.

dojunca posoda za dojiti mleko

Daj mi dojunco, ka iden dojit kravo.

dojzatajiti (-n) oporekati

Fkradno je ene par svinj, to je nej mogo dojzatajite.

dokič dokler

Dokič san se ji nej opravičo, se je smudala.

domanji domač

Prijazni lidgej so seposedi domanji.

dönok/denok vendar

Baba, rad bi bil fraj, dönok malo me njaj.

dosaden dolgočasen

Film je bil redno dosaden.

dosta veliko

Dosta jih je bilo v kopališči.

drapnoti (-en) udariti

Slučajno san ga z rasoji drapno po glavej.

drapnuti udariti

drapni mi komara komara

Ižakovci
drejmati biti zaspan

Drejmle se mi.

Murska Sobota
drgaoč / drüjgeč dugič

Te drgaoč plačaš pijačo, ka zaj neman cajta, vredi?

drislaf tisti, ki ima drisko

jaj, kak san drislaf

žižki
drot tanka žica, navadno brez izolacije

Daj ejni drot mi se prinesi, ka tou skup zvejžen.

drvotan drvotan; prostor za obdelavo drv (žaganje, cepljenje,zlaganje in sušenje)

Idi na drvotan pa nasejkaj veje za podkujriti

Vučja Gomila
drvotina (-e) drvarnica

V drvotini mamo puno tri sekire pa eno velko lagev.

dugo dolgo

Dugo smo živeli na vesi.

düjlavek razpršilni nastavek za na kanto za zalivanje rož

Z düjlavkon se lepše polejvle.

dünoti (-en) udariti

Ne seri, ka te dünen po zobaj.

düplin bedak

tij si taaakši düplin, ka večjoga deleč naokoli nega!

črenšovci
dupliški dvojen

Na pulti je naročo dupliško palinko.

duvnjati ropotati

Ne duvnjaj telko ka si preglasen.

dveri vrata

Daj odpri malo dveri, ka se prezrači.

Džalèč Smreka

Te džaleč je že tak velke, ka de ga trbelo posekate.

Bakovci
Džarika Mlada kokoš

Lisica je požrla vse mlade džarike

Bakovci
ecek (-eki) teliček

Šli smo v štalo eceka poglednoti.

ednouk enkrat

Na smučanji san niti ednouk nej spadno.

egešegedre na zdravje

egešegedre, krikskolega

ejni/ejna/ejno tisti/tista/tisto

Ejna slika se mi fejst vijdi.

ekstra posebej

Za pijačo de saki ekstra plačo.

enjati (-n) prenehati

Ka gnes misli dež enjati?

ešče še

Ešče san se nika nej fčil gnes.

esi/esik sem

Esi še stolce prinesi, ka še trije falijo.

eti tukaj

Eti majo dober sladoled.

fabrika (-e) tovarna

Fabrika ma tri gezero delavcof.

faca (-e) 1. obraz, 2. duhovit človek

1. Muj si faco, ka si cejli zamazani.; 2. Pri Sobotainfo so vsi face.

fačok nezakonski otrok

Ova pa de mejla fačoka

m.sobota
fačuk Nezakonski otrok.

Un ma z drĂĽgof ednoga faÄŤuka.

v.p.
fajn lepo

Ajde, fajn se mejte!

fajnšček pust

Fajnšček se je oženo, pepeunico si je zeu. Pepeunica krüja pekla, vö s korita voda tekla. (ljudska pesem)

fal/fali poceni

Küpo san rableni avto, preci fali je bil.

falajček (-i) košček

Tej falajček papejra vö vreži.

falat (-i) 1. kos, 2. grižljaj

1. Lejvi falat njive do ovoga draoga je naš.; 2. Daj mi en falat od sendviča.

falinga pomanjkljivost

Našomi autoji san palik falingo najšo.

MS
faliti (-n) manjkati

če fališ v šoli, te zapišejo.

fanka posebna pogačica

mama je fanke spekla

Ižakovci
farba (-e) barva

Zemi farbo pa čopič.

farbati (-n) barvati

Zemi čopiče pa ideva farbat.

farcek (-i) vžigalnik

Posodiš farcek, ka si čik nažgenš

fašenik pust

Gusta repa, dugi ren, fašanik je cejli den.

fčeknoti 1. uščipniti (se), 2. spiti, napiti se

1. Eto san se s klejščami fčekno. 2. Fčekno san si špricer.

fčela (-e) čebela

Tonček, balonček, po zraki letij, fčela ga pikne, pa v Müro zletij. (ljudska)

fčera včeraj

Fčera san prišla domau.

murska sobota
fčesnoti (-en) 1. raztrgati, 2. udariti nekoga

1. Vse se mi je fčesnolo v žepi.; 2. Dvakrat san ga fčesno za vüja.

fčiti (se) (-n (s učiti(se)

Fčil san ta treči šaoli. – Gnesden se trbej dosta fčiti.

fejfer poper

Malo si župo preveč pofejfro.

fejronke zavese

Küjpili smo nove fejronke za dnevno sobo.

fejst 1. zelo, 2. lep-a, uglajen-a, prijeten-na

1. Fčera je fejst mrzlo bilao., 2. Kakša fejst diklina!

felni platišče

Inda smo si na BMXi felne farbali.

felšati (-n) V nogometnem žargonu: zavrteti žogo tako, da bo odletela v poševnem loku

Felšaj golmani v lejvi čošak.

fergazer (-i) uplinjač

Na mopedi trbej fergazer zamenjati.

feronge zavese; feronge je inačica za "firunge"

Gnes pa trbej zaprati feronge.

murska sobota (melinci)
feronka zavesa

joj, kak lejpe okenske feronke maš, Micka!Ge si jih kupila??

Šarhova, Ljubljana
feronka zavesa

popravi feronko ka mi sunce sija v uči

ms
feronštanga karnisa, palica na kateri je pritrjena zavesa

feronka visi na feronštange

feršterker ojačevalec, ojačevalnik

Vužgi feršterker ka mo špilali.

ferunga zavesa

v okno so takše lejpe ferunge obesili

Ižakovci
fešta veselica

Vütro de fešta!

MS
fešta (-e) zabava

Na koncerti je redna fešta bila.

finta trik

Si vido Jordana kakšo finto njemi je napravo?

firunge zavese

Naše firunge su najlepše

trnje
fiškališ odvednik

Naš pa šče fiškališ bite.

fiškališ odvetnik

Pa mij smo meli enoga fiškališa ka je tau bole zrikto kak pa gnesden ka neka frčkajo.

Murska Sobota
fkoupiti kastrirati

Našoga bijkeca bi trbelo fkoupiti.

fkraj vstran

Idi fkraj. (= Pojdi vstran.)

fkraj šaltati (-n) preklopiti TV program

Fkraj šaltaj, ka mi je tej film dosaden.

fküper skupaj

Na izlet idemo valda fküper.

fligar (-i) letalo

Eto so lejtali nad vesjou s fligarami.

fodlen (-i) deska

Maš kakši fodlen, šteri nema cvekof notriš

folk narod, ljudje

Gnesden folk več neje normalen.

fonzasti Skulirani

Ka misliš da moraš zaj Fonzija špilat ge maš Corsoš

föra podloga v suknjiču, plašču, krilu, kostimu, hlačah

Föra se mi je odparala. Föra njeme vö gleda, vö visi.

Velenje
fora (-e) trik, šala

Fora je v ton, ka podjetja razpadajo.

foseklin nogavica

®e pa z rdečimi foseklini okouli odišš

foutif nezakonski sin

Foutif joj mrou.

Freča Lepo dekle

Tak dobro frečo kak je ova, rejdko kda vijdiš.

frgečla Vagina (igrivo)

Daj ka te prijmen za frgečlo.

frigaš prežganje

ešče napraven frigaš za župo.

bodonci
friško 1. sveže, 2. hitro

1. Poberao san friško šalato. 2. Tak friško san bejžo,ka me nej mogla zgrabiti.

ljubljana
friško hitro, sveže

friško se pribejži ka ti nekaj dan, te fanke so pa preci friške

Ižakovci
frnihtati (se) uničiti, pokvariti; zapraviti (se), uničiti (se)

Plug se je frnihto.

MS
Frnjüs Nos

Kak mas ti velki frnjüs!

murska sobota
fršlus (-i) hlačna zadrga

Fršlus si gor potegni, ka se ti se vö vidi.

frtal četrtina

daj mi frtal falata krüja

Ižakovci
frđzanek podoben roštilju, vendar s krožnikom za olje

Včeraj smo si na piknike pekli v frdžaneke.

frđzanek žar iz lesa, peč za prosto peko

Nücamo en frdžanek, ka mo pekli.

ftijč ptica

"Vijdin puno ftijčov."

Gornja Bistrica
ftrgnoti (-en) 1. pretrgati, 2. odlično nastopiti, izkazati se

1. ®ep se mi je ftrgno., 2. Norvežani so palik ftrgnoli na koncerti.

Fučka 1. Ĺ˝viĹľgalka, 2.mlada deklica

1. Daj ejno fuÄŤko se. 2. Ejna fuÄŤka Ĺľe pa okoli lejÄŤe.

Bistrica
füčkati (-n) žvižgati

Idemo, ka nan cug že füčka.

fude harmonika; meh

Cejlo nouč je vlejko fude.

funduš gradbena parcela

V Soboti san najšo fal funduš. Na Goričkon so funduši dragi.

Velenje
furt zmeraj, vedno

Furt se neka vö meče.

fusekl(en) nogavica

Ge je moj lejvi fuseklen?

fuseklin (-i) nogavica

Moren si ene fuseklne küpiti.

galama hrup

ka je zdaj to za galame v ton razredi?!

murska sobota
galamiti zganjati hrup

Pa ka telko galamis?!

murska sobota
garica (-e) lestev

Splezaj po garici gor pa naberi slive.

gas Nastopa le v prenesenem pomenu: hitro

Odi, gas, ka te že čakan pred kinojon!

gazda (-e) gospodar, šef

Naša mati je doma gazda.

gda 1. kdaj, 2. ko

1. Ge ne ven, gda se zača film., 2. Prišo je gli te, gda smo se mi kartali.

ge 1. jaz, 2. kje, 3. kjer,

1. Pa ge san ti pravo ka de se vrede., 2. Ge si tij doma?, 3. Parkeraj tan, ge nega gužve.

ge(s) jaz

Pa ge san nej znal, ka je gnes baota zaprejta.

gebén stara beseda za boben (veliki bas boben)

Po gebeni je ružo kak noure.

gejtra jetra

Najraje gen piščančja gejtra.

gejž Jež

Zanč san v šumi vidla vse puno gejžof.

m
geknoti crkniti, pokvariti se

Posvejt je nainouk samo gekno.

MS
geli kajne

Ti si nej s Sobote, geliš

gelibar seveda

Ka ti si ga zvala? Gelibar!!

Ms
ger slučajno (glej opombo)

Pazi, ka te nede ger sunce zgrabilo.

gesi kis

Daj vlej te gesi na šalato.

gesti jesti (glej opombe)

Ges oliv ne gen.

gezero tisoč (glej tudi: džürdža)

Par gezero lidi je bilo na festivali.

gezik, đzezik (-i) jezik

Med gestijon se je vgrizno v gezik.

gibice mlincem podobna jed iz testa

za prilogo mi dajte gibice z malo zabla pa smetene me zabejlite gibice (samostojna jed)

prekmurje
gingavo (-i,-a) ovenel

Eta je rouža nekša gingava.

Murska Sobota
gizdavi gizdalinski

Ednouk je plüno nakli pa se gizdavo postavo pred dveri.

gjércanje prosjačenje

Ka teuko gjercaš?

murska sobota
glancati (-n) temeljito počistiti (s krpo)

Fčera san glanco avto, tak ka se zdaj cejli svejti.

glaž (-i) steklenica

Tak san bil žeden, ka san cejli glaž zekso.

glažojna razbit košček stekla

Pazi, ka neboš ger na glažojno stopo.

glažvina steklo v vseh oblikah

Pazi, ka ne staupiš na glažvino.

prekmurje
glendalo (-a) ogledalo, zrcalo

Pred glendalon si je lase rikto.

gli ravno

Ja, gli tebi de pravla, ka se ji vidiš. Hjao.

gmaj mir(uporablja se v Puconcih)

Daj mi gmaj...

gnes danes

Gnes san še zajtrka nej mel.

gnesden dandanes

Gnesden ti za takšo delo nišče nede plačo.

gnešnji današnji

Gnešnje novine si prešti.

gnojšnica gnojnica

z gnojšnicov so njivo pognojili

Ižakovci
godila hrana iz kaše in krvi pečena v pekaču

Ižakovci
gojno jutro

Cejlo gojno san sedo na balkouni.

MS
goler (-i) ovratnik

Pred glendalon si je goler od srajce popravo.

gor (se) vužgati ( 1. vneti se, 2. namenoma zažgati

1. Slama se je gor vužgala., 2. Nimak njemi je cejlo kučo gor vužgo.

gor dobiti (-n) biti pretepen

Saki den sta se mlatila; največ je mali gor dobo.

gor gemati (-len) pobirati s tal

Ne gemli gor zamazanih čikof.

gor naprafti (-vin) spočeti otroka (slabš.)

Troje dece njoj je gor napravo, te jo je pa zapüsto.

gor plačati (-n) slabo jo odnesti

Na carini smo redno gor plačali.

gor priti (-den) ugotoviti

Ej, gor san prišo, kak se ta naloga rejši.

gor šaltati (-n) vklopiti

Daj TV malo gor šaltaj.

gor stanoti (-en) vstati

Ponavadi komaj ob deseti gor stanen.

gor vužgati (-en) 1. prižgati, 2. zažgati

1. Daj luč gor vužgi, prosin., 2. Slučajno se je štala sinoči gor vužgala.

gor zeti (-men) 1. pobrati s tal, 2. zrediti se

1. Gor zemi denarnico, ka ti je doj spadnola., 2. Zaj ka san doma san pet kil gor zel.

goula štorklja

glejdaj goulo na roure!..

murska sobota
goušča (-e) gozd

V gouščo smo odli gobe nabejrat.

graba (-e) jarek; jama

Pijanec ponavadi v grabi spi.

graj, grajšček grah

Idemo graj lüpat.

granadirmarš Znana prekmurska jed, sestavljena iz skuhanega krompirja in testenin ter začinjena z čebulo in rdečo pariko.Tako kot številne druge jedi, verjetno prevzeta od Madžarov.

Za obéd mo mele granadirmarš.

Bakovci
granar kašča

na granari mamo dosta pšenice

trnje
graožđze grozdje

S svežoga graoždža se napravi najbokše vijno.

gratati (-n) 1. nastati, 2. postati

1. Gleni, kakša gužva je gratala!, 2. Kak san lačen grato!

grbanj jurček (vrsta gobe); goban

Inda so pod sako drejvo rasli grbanji.

grinta-vi umazan

Avto je že preci grintavi.

grüjška hruška

kda so grüjške pa jablane cvele, smo šče lanske grüjške jeli

Ižakovci
Grun Grom, Strela

Tak te poučin ka grun f tej vdare!

Murska Sobota
grunt parcela, zemlja (kot imetje)

Mamo preveč grunta, pa trbej nonstop delati.

guč govor

®upan je mel fajni guč na proslavi.

gučati (-in) govoriti

Znaš nemško gučatiš

güjžina kosilo, malica

Ka ste meli za güjžino?

Kobilje
gulaš golaž

Na veselici smo geli gulaš.

gumbušnica bucika

z gumbušnicof san se smekno

Ižakovci
gumla Drvarnica

Šel sem v gumlo po kolo

gümla (-e) gumna

Zrnje so zvozili na gümlo.

günja deka

Pokrijvlemo se z günjo.

Hotiza
günja odeja

Daj pokrij se z günjo, ka je mrzlo.

gustoš vonj

Doma majo meli svinje pa njemi je osto gustoš po štali.

gustuš okus, slast, tek

Zaj man takši gustuš ka bi eno gibanco zmazo.

gut (-i) grlo

Preveč mrzlo san pil pa me zaj gut boli.

gužva gneča

Izogibli se gužve na cesti.

gvant obleka/obleke

Na Madžarskon dobiš gvant redno falo.

gvinati (-n) zmagati, zadeti (na srečo)

Ka pa če vütri gvinan glavni dobitek na lotojiš

gviniti zmagati

kartali smo pa san jes gvino

Ižakovci
gvüšen siguren, prepričan

Zakoj si tak gvüšen, ka nede deš šalš

gvüšno sigurno, zagotovo

Vütro gvüšno priden k tebi.

hajdina ajda

Tij si moj edini, tak kak pes v hajdini. (ljudska)

hajduk (-i) v jeziku mladih: policaj

Pazi kak voziš, ka te kakši hajduk ne stavi.

hamer kladivo

S hamron je zabil cveke v desko.

handlati dogovarjati se za ugodnejšo ceno, barantati

Na črnon trgi se dosta handla.

hapiti začeti

Hapili smo bejžati. Dešč je hapo iti.

ižakovci
hasek korist

Neboš mel dosta haska od toga.

hasniti (-n) koristiti

Nede ti dosta hasnilo, če odaš stari biciklin.

hatižak (-i) nahrbtnik (glej tudi: rugzak)

Na taborjenji majo vsi hatižake pri sebi.

Hatoš žaba

čuješ kak hatoši denejo.

henjati prenehati

Henjaj bluziti!

murska sobota
hepnjeni 1. biti nor na, 2. biti neumen, nor

1. Puno lidi je hepnjenih na šopanco., 2. Ne druži se z njimi, ka so malo hepnjeni.

herašnji moderen

tej gnejšnje herašnje ženske samej nevejo ka be rade

Murska Sobota
hűzlin Naprava za streljanje z karbidom ob veliki noči ali prvem maju, ali ob novem letu...

Daj napuni frišku té hűzlin ka prlé poučimu.

Lendava
hujcka - hujckanca gugalnica

ižakovci
hujckati gugati

Ne hujckaj se na stouci.

ižakovci
huzat prepih

V tem prostoru je velik huzad.

icek teliček

kak je mali icek fajni!

črenšovci
idau biti slabo (človeku), v smislu s telesnim počutjem

Ne baši se preveč s torto, ka de ti idau!

idnauk enkrat

Pa prijte idnauk na obisk!

Murska Sobota
inači drugače

V Nemčiji inači gučijo kak v Avstriji.

inaš vajenec

Inda je šče dosta inašof bilau.

žižki
inckati sitnariti

nika ne inckaj ka tou ne dobijš

M.Sobota
inda nekoč

Pravijo, ka je inda bilo bokše živeti.

indašnji nekdanji

Naš indašnji župan je mel guč na proslavi.

indrik drugje

Poglednemo, če majo indrik kakše fal lače.

istina (-e) resnica

To, ka ti je ona gučala, je nej istina.

itak seveda, se razume

Itak, ka pridemo vsi na zabavo.

iti iti (glej opombe)

Iden si po en sladoled.

itvan suh

S počitnic je prišla nekan itvana.

satahovci
itvani (pridevnik) suh, slabo rejen

Pa gej malo, glej kak si itvani.

iža (-e) 1. hiša (glej tudi: kuča), 2. soba (razen kuhinje in kopalnice)

1. Naša iža je že fejst stara., 2. Nesi te knjige v bratovo ižo.

izda Nastopa v frazi še izda za pomen 'še vedno'

Naša sosida še izda neje najšla pravoga za sebe.

jagrijna, jagrina lov

Te je šou po jagrijni, drüjgi je šou z njin, treči je strejlao, štrti je pobirao, peti je djal: njek, njek. (ljudska pesem)

jako fejst, zelo

Gnes pa je bil naš mali jako priden.

trnje
jakši lepši

Daj, tej punčoli so jakši. Zemi si te.

trnje
jegnjed topol, ena vrsta topola, ki rase ob Muri

jegnjedovih tramov črvi sploj neščejo jesti

Ižakovci
jugda (-e) skrivališče (otroški jezik)

Kda smo se šli skrivat, smo mogli v jugdi odšteti.

jürja jur, tisoč tolarjev (glej tudi: džürdža, gezero)

Kelko si telefon plačoš – Pet jürjof.

ka 1. kaj, 2. ker, 3. kar, 4. da

1. Ka je tou?, 2. Mrzlo me je bilao, ka san nej mel kaputa., 3. Tao, ka me tü gučijš, ge že znan., 4. Mislen, ka de tao folgalo.

kajlica keramična ploščica

Vütro prijde keramičar ka nan kajlice položi.

kajlice keramične ploščice

pazi ka so kajlice fejst škaliske

Ižakovci
kalabajs kulica, kemično pisalo

Mi posodiš en kalabajsš

kalapoš klobuk

Kalapoš doj zemen pred tebof.

kalodont zobna pasta

Fajn si kalodont gor stisni, ka ti nede z lamp smrdelo.

kama 1. kam, 2. kamor

1. Kama ideš?, 2. Idemo ta, kama si idejo.

kamenca detelja

Ĺ el sem po kamenco.

Krog
kamešnica gramoznica

Saki den se odimo na kamešnico koupat.

kanas svinjski pastir

Kanasof več nega dosta.

kanta steklenica

ge maš ovo kanto?

črenšovci
Kanžar Prašič za razplod.

čoko k kanžare cuj pistimo.

Bakovci
kanžarito mladi merjasec

Tej kanžarito je betežen.

TROPOVCI
kanžor, kanžar merjasec

smrdijš kak kanžor, čoko smo pelali k kanžouri

Ižakovci
kao naj bi

Ovi so ga kao nej ščeli pistiti mimo. Tak pravijo.

kao kot da (bi)

On je zdaj kao na bolniškon, te ga pa vidiš saki sen v oštariji.

kaoštati (-n) poizkusiti jed

Kaoštaj mojo župo pa mi te povej kakša je.

kapca nogavica

Kapca je üda gratala.

Goričko
kaput (-i) plašč

Noso je stari, ponošeni kaput.

kaserati (-n) zaračunavati

Ti samo odavli pa kaseraj.

kaštiga (-e) kazen

Mali je znal, ka ga doma čaka kaštiga.

kaštigati (-n) kaznovati

če lažeš, de te bogec kaštigo…

kaštula škatla

Te cunje daj v kaštulo.

kaudiš siromak, ubožec, sirota

®e pa je tomi kaudiši vse gorice fküp vdarilo.

kaula voz

Pelali smo se na kaulaj

trnje
keber (-ri) ščurek

Müja kebra pijtala: Kama boš tij nesnaga rijpalaš Ta za tram, ge več nesnajge man. (ljudska pesem)

keca kratka brada

Ka si pa keco puščaš ?

Murska Sobota
keden (kedni) teden

Tej keden man izpit.

kefa (-e) 1. privlačna (mlada) ženska, 2. krtača

1. V kopališči vidiš tü pa tan kakšo kefo., 2. Zemi eno kefo, pa si spucaj čevle.

kejp (-i) slika, fotografija

Tej kejpe mi razvijte do vütro.

kejpati (se) (-n) fotografirati (se)

Idemo se kejpat, ka mo meli slike za spomin.

keleči lepljiv

To kelečo snov mo težko odstrano z lač.

keliti (-n) lepiti

To nalepko zakeli na vrata.

kelko koliko

Kelko tej cede koštaš

kelnar(ca) (-i, -ce natakar/-ica

Pozovi kelnara, ka naročimo.

kelđzé lepilo

Zemi keldžé pa ga naraji namaži po papejri.

keoka (-e) kuhalnica iz lesa

Zemi eno keoko pa pomejšaj župo.

kertejs (-i) vrtnar

Naš indašnji kertejs nas je po dugon časi prišo obiskat.

kesen pozen

V slüžbo nesmiš kesno priti.

ketrec otroška posteljica

Vej pa deni dete v ketrec

kidati (-n) 1. drveti v tek, 2. odmetavati sneg

1. Kama kidaš tak friškoš, 2. Snejg trbej doj s parkirišča kidati.

kija(j)nca kuhalnica

S kijajnco ga je namlatila tak ka je se plavi bil.

kijšta zaboj, škatla

Lük mamo v leseni kijšti.

kikla (-e) krilo

Na meši je mejla svetešnjo kiklo na sebi.

Kirečnjica Kokošja bolha

Küre so pune kirečnjéc.

Bakovci
kisilak skuta

Kisilak se dela z mlejka.

kislin (-i) zaboj

Eti mamo dva kislina za drva.

kišta (-e) 1. zaboj, 2. računalnik

1. Zemi dvej kišti piva v baoti., 2. Küjpo san si novo kišto, gezero megaherčni je.

kišüvati poljubljati (se)

Iden zaj našo küšnen, ka je domou prišla.

klačiti (-n) tlačiti, pritiskati

bole klačin to tipko, menje zgrabi.

klačnjek pedal na kolesu

Na biciklini sta 2 klačnjeka.

klanfa (-e) spojka

Nücan eno močno klanfo ca cejf.

klantoš potepuh, klatež

Daj stiraj te klantoše.

klapač (-i) kladivo

Zel je en velki klapač pa začo cveke zabijati.

Klejšč klop

Ne odi mi po šume ka klejšča dobiš

Murska Sobota
klepati kovati

trbelo de kosou klepati

prekmurje
kloclin Predmet ki se uporablja za postavitev nečesa, kar samo ne more stati. Navadno v obliki črke A.

Daj tou okno deni na klocline, ka jo pofarban.

klüčenca ključavnica

Deca so gledala skous klüčenco.

klüjč ključ

Ge so moji klüjči?

klünja lesena kletka, ki so jo nosili kupinarji (moški, ki se ukvarja s preprodajanjem perutnine) za nakup perutnine; tudi pasja uta

Pes je šal v klünjo.

kmica tema

Posvejt je v kmici.

SobotaInfo
kmica tema

Vužgi luč, ka je že kmica.

knejdlin (-i) cmok

Za kosilo smo meli župo s knejdlinami pa šnicle.

kobacati se (-n) obračati se (ležé)

Cejlo noč se je kobaco po posteli, ka je mogo na njo misliti.

koca (-e) (volnena) odeja

Vleži se na koco, ka se ne prehladiš.

kocen kar ni zrnje ko zluščimo koruzni storž, sredica koruznega storža.

lüščili smo kukarco, zrnje smo pospravili kocenje smo pa vozili na njivo.

Ižakovci
kokout petelin

Kokout je začo spejvati zaran.

kokout (-i) kokot, kokoš

Margejta, margejta, pokaži mi pout, de ta de se ženo naš kokout. (ljudska pesem)

Kokvača Kokoš, ki ima piščance

Paze, ka te kokvača ne klükne!

Bakovci
kolapoš (-i) klobuk

Tak je veter fudo, ka njemi je kolapoš z glavej doj odneslo.

kolca otroški voziček

Sosedova Micka je za maloga pa nouva kolca küjpela.

koldiš berač

V varaši dva koldiša okaule odita.

kolevrat okrog, naokrog, okoli - vogala, mize,...

Malo san kolevrat pogledno pa san ga zagledno.

komarec komar

Kak mi tej komarci na jetra idejo!

komčimar vsaj

KomÄŤimar edno kupico vode bi mi lehko prineso.

szombotel
komoučlin čevelj, čevelj za lepo (praznični čevel, ponavadi moški)

komočline si je tak fejs zboksal, ka so se svejtil

Ižakovci
koneckoncov navsezadnje

Koneckoncov pa bi lejko tüdi vütro v kino šli.

korat žaba

Vidiš enoga korata voudi kak se napinja.

korblača košara

prinesi eno korblačo drv

korblin (-i) košara (glej tudi: krbüla)

Daj mi en večji korblin, ka mlejko pa bilice notri denen.

korina roĹľa

Polej korino.

kormanj krmilo pri kolesu,

san spadno prek kormanja, na glavo!

Ižakovci
kormanj (-i) volan

Drži kormanj ravno, vači zletiš z biciklina.

koršmit veterinar

Pelali so küso k koršmite.

koršmit veterinrski tehnik

koršmit je pujceke vciplaval

Ižakovci
košavi košat (človek)

Ovoga košavoga pijtaj, kelko je vöra.

kosminje dlaka

Kosminje so mi od straja stanule.

sobota
koštati stati (cenovno)

Kelko je košto telefonš

kotriga ud, član

Un je naš kotriga.

koudiš Revež, sirota

ti si velik koudiš

koula voz

Na dvorišči mamo še stara lesena koula.

koulivrat vsepovsod

Iskali smo jih koulivrat pa nigi nika.

kouštati pokušati, okušati

daj mi malo kan kouštau

Ižakovci
kozlati (-n) bruhati, vomitirati

Tak njemi je slabo bilo, ka je šal kozlat.

kradnoti/kradniti (- krasti

Ne splača se ti kradnoti.

kramenatlin (-i) zrezek

Daj, pogej še tej kramenatlin, ka nede ostalo.

kramoh VZDEVEK

vzdevek

kramp bedak

Te človik je takši kramp ka toga nega!

murska sobota
krampač vlečeni okopalnik

z krampačon smo krampali kukarco

Ižakovci
krampec majhna motika z zobci na drugi strani

idi pa s krampecon lük okopaj

Ižakovci
krblača košara

Daj mi tau krblačo ka iden po krumše.

Rankovci
krbüla (-e) košara (glej tudi: korblin)

Daj mi eno velko krbülo, ka iden po mlejko pa bilice.

kredi pripravljen

Kda boš kredi, odi doj pa idemo.

krej vstran

Krűj joj je krej zeu.

krf kri

Na pregledi ti zemejo krf pa vodo.

kriglin vrč

žepa mi je prinesla pün kriglin pive

Murska Sobota
kriplin 1. invalid 2. bedak (slabšalno)

1. Po nesreči je reden kriplin grato. 2. Of kriplin me je palik zajebo!

murska sobota
krispan (-i) božično drevesce

Za božič smo si napravli en lejpi krispan.

krivi ukrivljen

Vejpa premica je nej kriva črta, Janezek.

kroflin krof

Prinas policaji ne gejo telko kroflinov kak v Ameriki.

krščak klobuk

ešče perđe ti falij v krščaki

MS
krtovinjek krtina

Vrt je palik pun krtovinjekof.

M.Sobota
krüj kruh

Küjpi kilo krüja.

krumpče, krumši Krompir(množina) - krumpič(ednina)

Tej krumpče so nej dobre.

krumpli (-) krompir

Zemi pet kil krumplof v baoti.

krumšof krompirjev

Najbaokša je krumšova šalata z bučnin oljon.

MS
kržak ribiška mreža prepleta med dvema palicama (križ); izvorno križak: kr-žak

kuča (-e) hiša (glej tudi: iža)

Na vesi se živi v kučaj.

küjar kuhar

küjar je dobro jesti skujal

Ižakovci
küjati (-n) kuhati

Tüdi moški more znati dobro küjati.

küjkel Vogal

Na küjkli stoji trgovina.

murska sobota
küjkel vogal

Iden ta za küjkel lulat.

küjriti kuriti

Na vrti smo zaküjrili odrejzane vejke.

kükeo (-li) kot

Mačka se je v kükeo potegnola.

kükerle, kükerlin vrsta strešnega okna; strešno okno s strehico

Glej kak majo sausidovi fajn napravlene kükerle.

kukrca (-e) koruza

Zememo petnajst kukrc pa idemo na piknik pečt.

kuma boter

Kuma je prišel z Nemčije.

trnje
kumes gor dvigniti(npr. otroka ali kako stvar visoko dvigniti nad glavo)

Ode se ka te kumes zdignen. Tou stvar trbej kumes drĹľati ka nede doj spadnola.

zahodno GoriÄŤko
kundravi kodrav,kodrast

Ova kundrava tan pri izložbi je naša sosida.

kunec konec, nit

Na kunci san zaspo. Mak na kunec davati.

MS
künšt umetnost

To je že pravi künšt!

kupica (-e) kozarec

Daj mi dvej kupici, prosin, ka nama natočin.

kuplunga sklopka

Kuplunga na avtojaj od avtošole redno trpi.

küra kura, kokoš

Trbelo bi nakrmiti küre.

kurta, kurtlavi zakrnel, nerazvit; pohabljen

Svilo motovilo po svejti je odilo, krüja nas prosilo. Nej ga je dobijlo, v Müro je skočilo, tan se je ftopijlo. (ljudska pesem)

küš poljub

Fse ka ščen je en tvoj küš. Daj mi en küš.

küsa (-e) samica psa, psica

Naša küsa je palik breja.

kusminja dlaka, kocina

te kusminje si dol obrij, ka si tak smejšen

Ižakovci
kusto debelo

vaj kak maš kusto jakno ti nej vrauče

labda (-e) žoga

Prinesi labdo, ka mo brsali malo.

labdati žogati

kak se je lipou z novf labdof na travi labdati

Ižakovci
labuška lonec

ide pa eno labuško zeme

murska sobota
labuška lonec, kozica

Skűhal nan je velko labuško bograča.

lače hlače

Nove lače san si küjpo eto.

lagef (-gve) sod

Zemi eno lagef piva za vikend.

lagoji poreden, nagajiv

Naša deca so bole lagoji kak pa pridni.

lajč ko kdo kaj 'neumnega' izjavi je "lajč"

Tij si takšen lajč.

lajslin majhen kos lesa, s katerim podstavljamo stvari, da preprecimo gibanje (navadno vrat)

Podloži dveri z ejnin lajslinon.

lajtunga/duga lajtu počasi/slabo misliti

Komaj zdaj si gor prišoš Joj, kak maš dugo lajtungo.

lakat (-i) ključavnica

Maš lakat za biciklinš

laket komolec

kak san ga z laketon pod rebra dregno

Ižakovci
lakovnica veliki lijak, ki se nastavi na sod

telko mošta je bilou, ka je lakovnica komaj požirala.

Ižakovci
lampaš (-i) svetilka

Zel san lampaš pa šal v klejt.

lampe usta, ustnica

Od toga žvečenja me že lampe bolijo.

lanec (-ci) veriga

V snejgi se dajo lanci na gume.

laoše (suho) meso (brez masti)

Ges tüčnoga ne gen, meni daj laoše meso.

larmati (-n) delati hrup, biti zelo glasen

Delafci nan že cejli den na dvorišči larmajo.

lauranč dimnikar

Kda srečaš lauranča te se moreš za gumb prijeti.

žižki
Lavor Kad

V lavaure se je kaupo

leder usnje

Jakne z ledra so že izda v modi.

ledevđze ledje; hrbet

Po ledevdži je bil cejli zamazani.

ledičen/-na samski/-a

Naš sosid je še izda ledičen.

legvar marmelada

Najraje gen jagodni legvar.

lejki lahek, enostaven

Test je lejki če si se fčil.

lejko lahko

Lejko okno odpreš.

lejs gozd. Najverjetneje izhaja iz ruščine; лес.

Iden v lejs delat drva.

Ljubljana
lejtanca -e perut

Fčera smo pa lejtance pekli.

lejtati (-čen) tekati

Neje vredi, če mala deca cejli den vöni lejčejo.

lentiba zelena solata, mehka zelena solata (ponavadi endivija)

Jeli smo meso krumple pa lentibo. Lentiba s tikvinin olijon je najboukša

IĹľakovci
lidgej ljudje (glej tudi: folk)

Pa dajte lidgej, ne gučte se poprek.

lijzanka lizika

lijzanko ti kujpin či buš vrla

Ižakovci
liki ali

Lejko bi šou delat liki se mi je nej dalo.

murska sobota
lipanje olupki, opilki

Olüjpli te bilice, pa te lipanje v koš vrži.

liščanje olupki od jajc, od fižola, od bučnic

fajn spucaj liščanje z bilice

Ižakovci
ljubaf ljubezen

Kak kaj ljubaf pri tebi

locne Naprava za nošnjo slame, sena ali listja (za stelo).

Prinesi ene locne listja z lesa.

lodinge igraÄŤe

Zemi svoje lodinge pa se idi špilat

Markovsko
lokaš oseba, ki rada pije alk. pijače

Tij lokaš! že pa ločeš?!

grmauvđe
lokati nalivati se z pijačo

Cejli den so lokali, delali pa nič.

lopniti 1. pasti razred 2. udariti

1. moj bivši sošolec je žepa lopno razred 2. tak san ga lopno ka je samo ta spadno!

murska sobota
louk gozd

Iden v louk. (= Grem v gozd.)

lour (-i) dimnik

Ded je babo v lour obeso, baba v louri lüjkala, dol na deda cüjkala. (ljudska)

louštrvate brskati, vohljati

Pa daj,ne louštrvaj mi telko po predali..

aha
lüft zrak

Poleti mamo preci vlažen lüft.

lüftati (-n) zračiti

Malo san stanovanje lüfto, ka je vraoče bilao.

lugaš (-i) brajda

Naš vrt krasi en lejpi lugaš.

lugati se (-n) majati se

Zaob se mi luga.

lük čebula

Lük je zdrav, samo smrdiš po njen.

lüšte delati neko vzbujati tek/slast/apetit pri nekom

Kak mi s to pico lüšte delaš!

luster stropna svetilka, lestenec

Ne skači preveč, ka luster spotereš.

Ĺ rajfek pokrov

Je štoj vido šrajfek od mojga jogurta?

GanÄŤani
mačeče mačje

Mačeče okou njemi je z biciklina doj spadnolo.

maculujzati MACULUJZATI SE: POMENI DA SE Z NEKOM OBJEMAS MUČKAš ITD

SKERO SE SPET MACULUJZAS

maganjaro zastarel stroj za obdelovanje sena

Tej maganjaro je star 300 lejt, majo ga pa samo na Goričkon.

magarac osel

Ti si takše magarac

ms republik
magari četudi

Idemo na izlet pa magari de toča.

majčé Tepček, tudi nekoliko zaostal človek. Ena od prekmurskih žaljivk, ki ima bolj šaljiv pomen.

Ti majče eden, ka si tau napravo!

Bakovci
majütati (majüčen) kriliti z rokami, mahati

Majütali so nan mi pa smo jih nej vidli.

maličke majčken

Pojep je božo enga maličkoga piceka.

mamca babica

naša mamca sakši den sidijo pred ižo.

trnje
manjak (-i) lenoba

Takši manjak je, ka večoga nega.

manjariti lenariti

Ne manjare telko pa odi ograček okapat!

manjasti len

Preveč manjasti je grato zadnje čase.

mantlin ene vrste plašč

Obleči si mantlin, ka se neš vse zamazal

Izakovci
mantrati se močno se truditi

Cejli den se mantran s to matematiko.

manđzariti mučiti

Pa ka tau mačko telko manđarišš

marela dešnik

ši pa san zgűbo marelo

margejtica (-e) marjetica

Margejtica, margejtica, povej mi, ge je moja ižica, v ižici lejpa deklica. (ljudska pesem)

marof grofovsko posestvo

nekda so dosta odili na marofe delat

trnje
maščalaga maščoba,

e pa ne jej tou, to je sama maščalaga

Ižakovci
mašijnek vžigalnik

Z mašijnekon je vužgal svejčo.

mejki mehak

Krüj je bil fajn mejki, kda ga je tüčna ženica s peča vö zejla.

mejsec 1. (koledarsko) mesec, 2. luna, Mesec

1. Še en mejsec, pa de šoula. 2. Kak je mejsec fajn pun.

Meka Gozd

Idemo v meko lovijt srne.

prekmurje
mekla metla za pometanje po tleh

za dšurđa 3 mekle

mela moka

Küjpi kilo mele v baoti.

mesiđz v jeziku mladih: SMS sporočilo

V mesidži mi je napisala, ka me ma rada!

meti se imeti romantično razmerje s simpatijo

Njüva se mata, geliš

miličar policist

Sebeborci
mišafla smetišnica

Prnesi partviš pa mišaflo, ka tou gor pometen!

Suhi vrh
mišijca mušica

Vse puno mišijc je okoli tistoga pokvarjenoga gestija

murska sobota
mitma djati mitma - dati nekaj zmes oz. da se prekriva

Deni plahto mitma ka nede notri teklo.

ižakovci
mlešeči otroški

Tak stari si pa v mlešečin gvanti okoli odiš.

mlešej majhen otrok

Ti si še cejlo mlešej.

murska sobota
mo bom

Püste, ge mo tao napravo.

modrijaš (-i) oseba, ki gostobesedno in nesmiselno govori

Svejt je pun modrijašof.

modrüvati (-n/-len) gostobesedno in nesmiselno govoriti

Ne boj dosaden pa ne modrüj telko.

motati nezanimivo (in neprestano) govoričenje

Eh, ne motaj, ka to neje rejsan, ka praveš.

moteka MOTIKA

ZELA SAN MOTEKO PA OKOPALA OGRAčEK.

motvouz vrvica(špaga)

Smotani si kak motvouz!

mozeg Možgani

Zakoj me j* v živi mozeg?!

murska sobota
mrdate briti norca iz nekoga

Ka me zdaj tu mrdaš?

celje
mrejti (mrgen) umreti

Pravijo, ka je samo mrejti mus.

mrkefca (-e) korenje

Zafci radi gejo mrkevce.

mrkevca Korenje(zelenjava)

Idi na ograček po mrkevco.

mrlinšček pokopališče za crknjene živali

Psa smo na mrlinščeki pokopale.

mrnjavite 1. negodovati, 2. blažja obika od rjoveti

1. Aj, ne mrnjavi... , 2. Mačka je mrnjaviti začnula, kda jo je za rejp drego.

nemaveze
mrnjaviti (-n) mrmrati

Stari je neka pred sebe mrnjavo.

müja (-e) muha

V küjinji majo puno müj.

mujti (se) (-en se) 1. umiti (se), 2. nekomu 'umiti' obraz s snegom

1. Muj se pa odi gejst., 2. Idemo se s kepami mujvat.

mujtra (-e) matica (vijak)

Ena mujtra mi fali na biciklni.

mujvala -(e) goba za pomivanje posode.

Ge je mujvala, ka posodo zaperen?

Bakovci
mujvati (se) (-n/-l umivati (se)

Mačke se redno same mujvlejo.

muklavi hripav

V diskoji smo spejvali gnes san pa cejli muklavi.

munjeno nouro/zabito.

Pa tak je munjeno, ka čüje kak trava rastej.

murska sobota
mus 1. podkrepitev izjave, 2. v frazi: pod mus (obvezno)

1. Ej, na zabavo mus morete priti., 2. Predavanje je pod mus za sakoga.

muškatlin pelargonija

kak pa mate vij lejpa muškatline na balkoni, bejli so lepši kak rdeči

Ižakovci
müva midva

Müva sva nika nej kriviva.

müve midve

Müve bi tüdi šle z vami.

muvite momljati

Mala je popejvala, dedek pa je neka cuj muvo.

Bakovci
muviti (-n) godrnjati

Stari je neka muvo, ka ga križ boli.

muzdrača OGRICA (Vimba vimba) , sladkovodna riba Atila, verjetno boš preden dodaš besedo pogledal. Tako se mi je trikrat pojavila ta beseda in sedaj sem 99% prepričan da je ta prava muzdrača = ogrica in ni lipa in ni platnica

Ižakovci
muzika glasba

Daj to muziko na glas!

na plüjča si vršti (cigaret) pokaditi cigaret

Po teh štirih straneh štenja o cigaretaj me je direkt zgrabilo ka si jih iden eno par na plujča vržen.

nači drugače

Nači se to ne da naprafte.

načik drugače

Saki učitel malo načik fčij.

načiši drugačen

Saki narod je malo načiši.

načnoti načeti

S toga krüja si nareži, šteroga smo že načnoli.

naednaok naenkrat

Naednaok smo skočili v vodo.

nafücnoti se (-nen) namuzati se

Nafücnola se je pa si z roko praj z obraza spucala.

naganjati se (-n) poditi se

Deca se na igrišči naganjajo.

najgeri zvedav

Vejpa ne boj tak najgeri!

nakladati (-n) nesmiselno in veliko govoriti

Ne nakladaj telko,ka ne vejš za koj se ide.

nakli, naklaj na tleh

Pes nakli leži pa cmizdri.

nalečti (-en) nastaviti

Naleči mi pejneze na mizo.

nalejvati se piti večjo količino alkohola

Idi malo skos park pa boš vido kak se eni nalejvajo.

nalijani pijan

Gnesden vidiš malo deco ka so nalijani.

nalokati se (-n) napiti se

Eto so se tak nalokali, ka so nej znali ge so doma.

nanč, ranč niti

Nej me je nanč poglednola.

naonejati nekoga (-n imeti nekoga za norca

Pa ka me ti ščeš naonejati, ali kaš

napelati nekoga (-n namerno zavesti koga

Napelali so me, ka so mi biciklin čurnoli.

naraji narahlo

Gnes je samo tak naraji deš šal.

naštelati (-n) naravnati, uravnati

Ate, odi mi vöro naštelaj.

nastregati zijati, debelo gledati

Ka tak nastregaš?

Vidonci
nauri nor

Ti si nauri kak štükof praj.

navoščeni nevoščljiv

Saki je navoščeni malo, če maš kakšo dobro stvar.

nega ni

V zemeljski orbiti nega kisika.

néger (-i) črnec

Inda so négere meli za sužnje.

nejbodreganca nebotičnik

V Lublani san vido nejbodreganco.

nejsan nisem

Fčera te nejsan vido na sestanki.

nekši nek, nekakšen

Zemi si tej film, ide se o nekšon razbojniki.

nerflin jez (vrsta ribe)

s kržakon so negda puno nerflinov polovili

Ižakovci
nešče nekdo

Vejpa nešče že more znati, kak se to napravi.

nešterni nekateri

Tao me svade, ka nešterni ne upoštejvlejo prometnih pravil.

nevola nejevolja

Kda je pri njih nevola, te bokše ka ideš fkraj.

nigi nikjer

Toga podatka san nigi nej najšo.

nika nič

Nika pejnez neman.

nikdar nikoli

Na Kitajskon san še nikdar nej bil.

nikši nikakršen

Nejsi za foro? Eh, nikši si nej.

nimača neumnica, trapa

ena nimača me je včeraj skoro povozila

Ižakovci
nimak (-i) neumnež, trap

Nimak si cigarete küpüvle, namesto ka bi deteti pejenze dal.

nindri 1. nekje, 2. nikjer

1. Letos de veselica nindri indri., 2. Vejpa nindri ne najden klüčof.

nišče nihče

Nišče me nede prepričo, ka to neje istina.

ništerni nekateri

Ništerni majo srečo, drügi pa pač nej.

njati (-n) pustiti

Njaj me, ka san slabe volej.

njividvej/njüvidvej onidve

Njividvej tudi ideta z nami v kopališče.

njüva/njüvadva onadva (glej tudi: oviva)

Vejpa, njüva sta se že dugo svadila.

norije delati neumnosti govoriti

Daj zmiri se malo pa ne delaj norij!

noriti goljufati

Ne nori, ka vidin, ge skrivleš karte!

notrik znotraj

Vej pa notrik v iži je stara mati.

novine časopis

Gnešnje novine san še nej čito.

nücati (-n) rabiti

Sto tolarof nücan. Posodišš

numera (-e) številka

Uni so doma na ižnoj numeri 56.

obečati (-n) obljubiti

Obečaj njoj, ka jo neboš več varo.

običen navaden

Dvej obični pici, prosen.

obijsti ledvice

Prehladil se je na obijsti.

Selo 78
ocigamau od sedaj naprej (od tega trenutka naprej)

Ocigamau de se nači.

Goričko
odati (-n) prodati

Odan rableni avto za pol miljona.

odejnoti si (-n) oddahniti si

Kda smo prišli domov, smo si odejnoli.

odi pridi

Odi mala gor me vužgi...Pesem Kontraband

odpiljeni izkušeni

Nücamo enga odpiljenoga kitarista.

odzaja zadaj

Tan odzaja se doj sedi a daj mer.

of (ovi) tisti

To je of, ka je eto nastopo s kitaro.

ograček vrt

na ogračeki san solato sadil

MS
ograček (zelenjavni) vrt

Letos mamo pun ograček paradajza pa paprike.

okapati (-n) okopavati

Saki den okopavan vrt.

okinčati (-n) okrasiti

Krispan so inda okinčali z oreji pa s süjon sadjon.

okule očala

Zemi si okule, či ne vijdiš.

gornje selo
olstof kravata

zveži mi olstof

Ižakovci
omica šunka

Za gujžino smo geli omico.

Vidonci
onej Ni opisa

Daj me tej onej se!

...
onej reč, stvar

Daj prnesi mi tisti onej za šrajfe odvijati.

onodjivati kaj cudnega delati

Ee, že pa onodjivas!

opasen nevaren

Pazi se te ženske, ka je opasna.

oplajnoti (-en) udariti

Malo san ga z biciklnon oplajno, samo njemi nika neje bilo.

öšpöröš Neke vrste žaljivka, ki vejetno izvira iz madžarščine, a se uporablja dokaj pogosto. Pomen ni znan.

Tak je takak kakšen öšpöröš.

Bakovci
oštarija (-e) gostilna

Nimaka saki den v oštariji vidiš.

otkec/skec od kod

Otkec si tiš

otla se metate Mlatiti se ob tla.

Naša mala je bila tak čemerna, ka se je se otla mlatila.

Bakovci
ouba kapa

Sakši den maš nouvo oubo.

ovak, ovačik drugače

In kak si kaj ovačikš

ovi tisti (množina)

Pa to so ovi, ka so eto nastopali.

oviva onadva (glej tudi: njiva, njivadva)

To sta oviva, ka sta eto bila nalijaniva.

pa/palik spet

®e palik so zaprli cesto.

padlaš podstrešje

Idi na padlaš po kukarco!

pajdaš (-i) prijatelj

Pajdaši si med sebo pomagajo.

Pajzlen Slabša trgovina, v kateri ponavadi nikoli ne dobiš, kaj si želiš

Vejpa v tun pajzlene nika nega.

Bakovci
pakivati se (-n se) odpravljati se, odpraviti se

Kama se pa ti pakivašš

paklavi neroden

Of je tak paklavi bil, ka je nej znal biciklna spelati.

paktrejgar prtljažnik na kolesu

na paktrejgari san lejpo diklino pelal

Ižakovci
paktrejger (-i) prtljažnik

Rugzake dajte v paktrejger.

palamüdrivati (-n) nesmiselno govoriti

Ne palamüdrivaj telko pa mi rajši povej resnico.

palinka močno domače žganje

Sosid nan je prneso liter domače palinke.

paomniti (-n) vedeti

Ti paomniš kaj matematikeš

paper papir, navadno za pisanje/risanje

Daj mi ejni paper, ka si doj napijšen tvojo telefonsko.

papoče copati.

mujca copatarca ti je papoče odnesla. zaj jih pa išče,tij vrag mali!..

MS
papurek koruzni storž s slabimi semeni

Včase se med dobro kukorco najde kakše papurek.

Bakovci
paradajz (-i) paradižnik

Kilo paradajza, prosin.

partveš metla

Zeme partveš, pa zmete pod!

pasati (-še) 1. dobro deti, 2. pristajati, 3. prilegati se

1. Zaj bi mi ena masaža tak pasala., 2. Nova frizura ti pa redno paše., 3. Te radio ne paše za tvoj avto.

paščiti se hiteti

pašči se, ka te nede zgrabo

Ižakovci
pasika živa meja; pašnik za hišo

Pasiko ste že zrezali?

pavuk (-i) pajek

Se bogiš pavukofš

pejgla (-e) likalnik

Pejglo smo odnesli na popravilo.

pejglati (-n) likati

Mladi si gnesden več nika sami ne pejglajo.

pejnez (-i) denar

Mi posodiš petsto, ka neman pejnez pri sebiš

pejnote 1. suniti z rogom, butniti z rogom; 2. odbiti žogo s sunkom glave

1. Krava jo je pejnola pod rebra. Srnjak ga je pejno v hrbet.; 2. Fuzbaler je pejno labdo v gol.

Velenje
pen (-i) štor, panj

Sedeli smo na penaj pa se zgučavali.

peniti se (-n se) jeziti se

Zaj se ne peni, ka je že itak prekesno.

penzlin čopič

S penzlinon je fčera po dveraj dvakrat potegno

perouven lakomen

Vejpa ne boj tak perouven.

peški peš

Idemo peški, ka neje daleč.

peterloub (-i) mavrica

Po deždži se je prikazo en lejpi peterloub.

petrolija (-e) petrolejka

Inda so svejtili s petrolijo.

pevnica klet

Odnesi vino v pevnico.

picajzlaste pikolovski

Daj ne buni se za sako stvar. Ka si tak picajzlaste?

picek (-i) piščanec

Enga pohanoga piceka s pomfrijon, prosin.

piknoti (-nen) 1. vbosti, 2. odpraviti se

1. Zavij palačinko pa pikni notri en zobotrebec., 2. Po bejžanji smo ga piknoli/pičili v bazen.

pimplek lulček

fajn se pocüjkaj, te si pa pinpleka stepi

Ižakovci
pincejr natakar

Pincejr, taksi prosin.

Donja Bistrica
pinta pinta na Goričkem pomeni pas za hlače

Pinto si zategni.

pisker lonec, navadno za kuhanje

Daj, ejni pisker mi prinesi, ka ti bilice sküjan.

pišpek škof

V cerkvi gučij nauvi pišpek.

pitanje (-a) vprašanje

Man eno pitanje: Kelko de nas šloš

pitati (-n) vprašati

Lejko samo neka pitanš

pivnica klet

v pivnici mamo vijno

Ižakovci
pižlek (star.) Drobni kamen ob cesti

Daj ne brši v tej pižlek, ka se preveč praja zdigavle.

plac 1. prostor, mesto; 2. tržnica

1. Daj mi malo placa, ka se doj seden 2. Na placi san küjpo kilo marelic.

plac (-i) 1. prostor, mesto; 2. tržnica

1. Daj mi malo placa, ka se doj seden.; 2. Na placi san küjpo kilo marelic.

plafon (-i) strop

S plafona se je pred menej spiščavo čaren pavuk.

plantati (-n) šepati

Eto ga je avto malo oplajno, zaj pa planta.

plantavi šepav

K meni je prišo cejli plantavi, ka je komaj odo.

platfus ploska noga

Dobo je nekši vložek za punčuke, ka ma platfus.

plavi moder (barva)

Zakoj so policaji skos plaviš

plej počevina

Stari avtoji so bili iz pleja.

plibanoš (-i) župnik

Kda je vido plibanoša, se je začno križate.

plünoti (-en) 1. pljuniti, 2. plünoti v čelo: udariti nekoga

1. Nika je nej pravo, samo je plüno pa odišo., 2. Ščel ga je plünoti v čelo, samo ka ga je te nej.

počinoti si (-en s odpočiti si

Malo si počini, pa te pridi na eno kavo.

počka klofuta

Kakšo počko san njemi dal!

murska sobota
podgejdec voluhar

Tej podgejdec je grüjške se korenje pojo.

pogučavati se (-l pogovarjati se

Idemo se neka pogučavati, ka nan nede dosadno.

Pohati kaditi travo

Cejli den je poho.

pojeb fant

Mel je dvoje dicej - pojba pa diklino.

pojep (množ.: poj fant

Naš pojep me je že skoro preraso!

pojet zunanji hodnik npr.med stan.hišo in hlevom

V pojeti zemi kukarco pa jo daj gujčekon.

poklonckati (-n) pozvoniti

Nešče je pokloncko na dveri.

poklünkati potrkati

Daj poklünkaj na vrata.

polaožek (-ški) (gnilo) jajce

Te polaoške ta vrži, ka več nejso dobre.

polejvka zalivalka

s polejvkov se polejvle zelenjavo

Ižakovci
poloužek gnilo jajce

fse bilice so položki gratali

Ižakovci
pomali, pomalen počasi

Križišče prevozi fajn pomali.

pop (-i) župnik

Đauži je šal za popa.

popejvati (-an/-len peti

Ge mislen, ka Jaka ne vej popejvati.

poplan odeja

S poplanon se pokrij.

murska sobota
poplan (-i) vzglavnik

Najbokši je poplan s perjon.

poplon prešita odeja

pokrij me s poplonon, ka mi je mrzlo

Ižakovci
Popravlati Dominantno seksualno dejanje z penetracijo (sinonimi: pejglati, natejgnoti, zmrdati, pofukati, klačiti, žgati, hoblati, brujsiti, ipd.)

Poštaš še ovo Marto odi kaj popravlat?

porijnoti potisniti

potisnil sem te

Kaj bi naj pomenil kraj?!
porijnoti potisniti

potisnil sem te

Kaj bi naj pomenil kraj?!
poslikati (-n) fotografirati

Postafta se bole fküper, ka vaji poslikan.

pošnofati (-n) poduhati

Bar pošnofaj malo, kak dobro diši.

pošpotati (-an) zasmehovati, kritizirati

Organizacijo so totalno pošpotali.

posrati se nekomi (v posrečiti se nekomu

V zadnji minuti so dali gol; mislen, bole se jin je nej moglo posrati.

poštaš pismonoša

Gnes me je palik poštaš zbüdo.

postaviti se na trepalnice zaman se truditi za nekaj (postaviti se na glavo)

Dokler de na javnih mestih dovoljeno, de folk kado pa lejko se vsi, ka njin smrdi, na trepalnice postavijo.

poštija makadamska cesta

Tan prejk po poštije se poštaš pela.

murska sobota
poštija (-e) cesta

Ne odi srejdi poštije.

posto 1. fraza: sto posto [sigurno], 2. fraza: ne šmergla pet posto nekoga [prav nič mu/ji ni mar]

1. Sto posto priden na žurko., 2. Njaj ga, ka te ne šmergla pet posto.

postrüžnjek (-i) zadnji otrok, zatrč

Cejli žitek je osto postrüžnjek.

posvejt luč, svetilka

Brez posvejta ne vijdin nika.

potac 1. kolo (prevozno sredstvo), bicikel; 2. kolo (okrogel del prevoznega sredstva)

1. Ej, stare, nej san mogo prite s potačon, ka man gume üjde..., 2. Potač mi v osmici lejče.

potač (-i) kolo

Potač ti lejče v osmici.

potüjma potihem

Potüjma se je splazo do vrat pa vužgo lampaš.

pover Osvežilna alkoholna pijača Bandidos Power.

En pover prosin.

Metropolis
pozoj zmaj

Glejdaš kak pozoj!

Rankovci
praj prah

Na knjigi je bilo že dosta praja.

pralo jama, kjer so ženske prale

Odnesi te cunje v pralo.

praviti reči, povedati

San ti pravo, ka ostani doma.

pravka podstavek za vročo posodo

daj najprje pravko na mizo pa te daj gor vročo ponev, ka ne boš stolnice osmodo.

Ižakovci
prckanje, prckati se seksanje, seksati

tak san jo poprckal

Ižakovci
prdišati (-n) vohati

Prišo je v küjnjo pa začo prdišati.

precejdek (-ki) derivat

Pod avtojon ti smrdi po naftnon precejdki.

preci precej

Pri nas je preci štrkof.

prečitati (-n) prebrati

Gnešnje novine san še nej prečito.

predbočnjek predpasnik

Predbočnjek si zveži, vači boš mejla đanko zamazano.

prej menda, baje

Pravo je ka je baota prej gnes zaprejta.

prejk meti (man) opravljati, organizirati

Što ma organizacijo festivala prejkš

prejk priti postati dolgočasno/zoprno

Računalniške igrice so mi že prejk prišle.

prejzlin drobtine (krušne)

Zrezke spečemo s prejzlinon.

preklit predsoba

tan v prekliti me počakaj

Ižakovci
prelo (-a) razporek pri hlačah

Zategni si prelo.

preša (-e) stiskalnica (za grozdje in sadje)

Groždže se dene v prešo, ka sok vö steče.

prešteti (-en) 1. prebrati, 2. s štetjem ugotoviti število česa

Prešto san eno knjigo za doače branje., 2. Preštej pejneze, ka reklamacij ne upoštevajo.

prignoti se (-en) skloniti se

Malo se prigni pa zapri oči.

prijloč držaj, ročaj

En leseni prijloč se je z omare doj spotro.

prilika (-e) priložnost

Zagrabi sakšo dobro priliko!

pripaliti si (nekaj) prižgati si (nekaj)

Edijno mote me kda gen nege v gostilne pa mi nešče pre mize pripale cigaret.

prištüjlite se prisesti se

Samo nainouk seje prištüjlo, sploj ga je nišče nej opazo včasik.

nemaveze
prlé prej

če bi prišli 5 minut prlé, ne bi zamidili avtobusa.

probati (-n) poizkusiti

Probaj malo toga špricera.

prpa (-e) strahopetec

Ne boj prpa, odi se v Muro kopat.

pruh kila

če dosti fizično delaš, lejko pruh dobiš.

pruslek brezrokavnik, obleka za pod plašč

oblekel si je robačo, pa pruslek gor, te si šče pa žuti olstof zvezal

Ižakovci
pucati (-n) čistiti, pospravljati

Saki vikend pucamo stanovanje.

püjkša puška

S püjkšo na ramaj odi že cejli den okoli kasarne.

püjtra vrč z ozkim grlom

Doma mamo eno staro püjtro.

püklavi grbav

Naš sosid je od dela na njivi cejli püklavi.

pumprda trobenta

muzikanti so špilali na pumprdo, bajs pa cimbale

Ižakovci
pun kufer zadosti

Tvojga modrüvanja man že pun kufer!

punčok čevelj

Ge si palik punčoke zatepo?

MS
punčuk (-i) čevelj

Zgüjbo san lejvi punčuk.

punčuli čevlji

Moren si nouve punčule küjpiti.

puniti (-n) polniti

Glaš se puni v tovarni.

pünjava velika pletena lanena zaščitno pregrinjalo, ki se uporablja pri žetvi

Deni pünjavo na koula ka mo pšenico not sipali.

puno veliko

Puno lidi se je zbralo na koncerti.

purdi slabšalno v jeziku mladih: Rom

Po šaoli ga je čako nekši purdi pa ga je neka gnjavo.

püšpek (-i) škof

Na birmo je prišo mariborski püšpek.

püta brenta

Naš nosač püte je na špriceri.

puter maslo

Namaži si malo putra na krüj.

rabundija burgola, korenju podobna zelenjava večjih dimenzij. Uporablja se predvsem v kmetijstvu za hrano prašičem

Daj tou rabundijo se, ka tomi prasci ličin.

rafunk dimnik

Rafunk de trbelo supcate.

MS
rafunkejraš dimnikar

Ej, rafunkejraša pozovi, ka naj pride, ka nan ror spuca.

rajši raje

Glene kakše roke maš. Idi si jih rajši muj.

rajsnejdlin (-i) risalni žebljiček

Daj mi štiri rajsnejdline ka tej plakat gor pikneva.

rascotati (-n) povsem opijaniti; raztrgati (fig.)

Palinka jih je totalno rascotala.

rasje vile

z rasjami te v blek smeknen

Ižakovci
rasoje Vile (za "zmetavati")

Daj mi rasoje ka mo kido gnoj.

rasoji senene vile

Zeme rasoje pa malo pospravi seno.

rašoška (-e) vilica

Zemi še dvej rašoški pa eno žlico.

rasuje RASUJE POMENI V SLOV. VILE

NO ZEMI RASUJE KA IDEMO TI GNOJ BRCAT.

rašuška vilica

daj mi rašuško, ka mo šalato piko!

razküriti (-n) razjeziti

Tak me je razkürila, ka san odišo.

razturati najbolje se izkazati

Vütro razturaj na izpiti.

rebica bluza

Na rebice man zamazani flek.

murska sobota
reca raca

Za obid smo meli divjo reco.

redlin štedilnik

Segrej župo gor na redlini, ka so deca lačna.

črenšovci
redno zelo

Pozimi je redno kašlo.

regetati se (-čen) smejati se

Ka se regečešš

rejč (-i) beseda

Tak se guči, tao je rejč!

rejtaš zavitek (pecivo); povalnik

Višnjof rejtaš mi je najbaukši.

reklin suknjič

oblejči si reklin, ka idemo k meši

Ižakovci
rel macesen

Dali so si napraviti relov pod.

Selo 78
remen pas za hlače

pomagaj mi napeleti ramen v lače

Ižakovci
remenka (-e) pirh, pisanka

Za vüzenj se remenke farbajo.

repinclin motovilec

Repinclinova šalata je dobra.

bodonci
rešpetejr daljnogled

Z rešpetejron san gor na vratnice gledo.

rezati (nekoga)/rezati se/narezati (nekoga) tepsti (nekoga) / pretepati se / pretepsti (nekoga)

Tak smo ga rezali ka je zvejzde vido.

rijtar, rihtar (-i) župan

Ded je začno babo toužiti, pri gospoudi rijtari. Rijtar njemi pravijo: palco zemi, straj njoj daj. (ljudska)

riktati (si) (-n si) urejati (si)

Slüžbo si riktan.

ringl uhan

Tej ringli ti pa dobro stojijo.

kuzma
risáli binkošti

"Sopi, lopi düjpla, risauska pütra!" To posmehljifko so deca gučali tistin, keri so na risale zajtra še spali.

robača srajca

Oblejko si je nouvo robačo

rogatati (-čen) (za)doneti

Tak je rogatalo v tuneli, ka nas je malo straj gratalo.

röpiti kašlati

To zaradi čikof tak röpiš!

murska sobota
ror dimnik

Naš ror je pa že malo preveč zamazani.

roštilj Gril, žar

Idemo roštiljat k souside.

roštilj (-i) raženj, gril

Najraje man mesou z roštilja.

roštiljati (-n) peči na ražnju

Šli smo k sosedi roštiljat.

rouraš dimnikar

Ej, rouraša pozovi, ka naj pride, ka nan ror spuca.

rucag nahrbtnik

Da iden v Liblano, man sikdar na ramaj velki rucag.

trnje
rufnoti/rufniti (-en) v jeziku mladih: telefonirati

Ob dvej te rufnen, okej?

rugzak (-i) nahrbtnik

Saki zeme en rugzak pa eno spalno vrečo za na pot.

ružiti ropotati

Pa ka ti ružiš s ten piskron.

rzati se (-n) smejati se

Tak se je rzo, ka ga je v bleki stiskavalo.

rđzajca rja

Na rori je rdžajca gračüvala.

s kec od kod

S kec ste vij?

saga vonj

Nekša čüdna saga je tü notri.

sagati (nekoga) strašiti (nekoga)

Daj, ka mačko sagašš

šajtrge talige, samokolnica

Idi po šajtrge pa travo fküp zvozi.

KRIžEVCI
sakačĂ­ca kuharica; gospodinja

Nikak ma raje popa, nikak pa sakačíco. �as man raje sakačíco.

Murska Sobota
saki vsak

Poleti se skoro saki den odimo kopat.

sakši vsak

Sakši predlog je dobrodošel.

Ižakovci
šalapka Šalapka je moška kapa,ki ima naprej šult ščitnik,za oči

Daj si šalapko z očij dol potegni.

KRIžEVCI
šalata (-e) solata

Najbokša mi je krumšova šalata.

šaltati (-n) vklopiti

Daj malo TV šaltaj.

šaltavati (-n/len preklapljati (TV)

Ne šaltavli telko, ka se ti ger daljinec pokvari.

šamar zaušnica, klofuta

Malo še nakladaj pa ti šamar stisnen!

šamrle pručka, majhen stolček

Deca rade sedijo na šamrle

Šamrlin PRUčKA

SEDI SI NA STOLEC PA NOGE DENI GOR NA ŠAMRLIN.

šamrlin pručka, majhna nizka klop

Daj mi tisti šamrlin, ka gor stoupin, ka vačik ne sejgan

san 1. sem (kot oblika glagola "biti"), 2. sem (kot pomožni glagol za preteklik), 3. sam

1. Ge san zaposlene na šaule., 2. Ge san ti pravo, ka ne špilaj lota., 3. čista san san bil. (= Popolnoma sam sem bil.)

šanec obcestni jarek

Paze, ka se neboš v šanek odpelo.

MS
šanec (-ci) jarek

Tak je pijan bil, ka bi skoro v en šanec spadno.

šanjec obcestni jarek

na sakši strani ceste je en šanjec

murska sobota
šank (-i) točilni pult

Odi, ideva na šanki naročiva neka.

šankrejt 1. WC školjka, 2. stranišče

1. Vaj, kakši zamazani šankrejt mate. 2. Idi v šankrejti okno gor odpri, ka vse se vö smrdij.

saobati (-n) sesati (s sesalnikom)

Iden posauban cejlo kučo.

šapka (-e) čepica

Pred cerkvo si je šapko doj zel.

šarkan (-i) stvor; zmaj

Senjo je, ka ga je nekši šarkan plodo.

saronde najem, dati v najem

Tou njivo smo dali v saronde.

murska sobota
šarvejdi (-ji) blatnik

Šarvejde maš poškrabane.

šator (-i) šotor

V goušči smo si postavili dva šatora.

sausid sosed

Zdravo, sausid! Kak smo kaj gnes?

scalina seč, urin

Zeli do ti krf pa mogo boš scalino dati.

ščava pomije

Svinjan se polaga ščava.

črenšovci
Ščegetati ®GEčKATI

ŠčEGETAL ME JE PO PODPLATAJ

scena (medmet) v jeziku mladih: odlično, super

Si vido ka je napravoš Scena, ej!

scenski v jeziku mladih: zelo dober (glej tudi: scena)

Koncert je bil scenski!

ščeti (-n) hoteti, želeti

če ščeš, ti lejko pomagan.

ščiget (-i) mesto, kjer je nekdo ščegetljiv

Ge maš ščigeteš

ščigetati (-n) ščegetati

Ne ščigetaj me telko, ka ta spadnen.

ščipek vrtnica

Prneso bi joj ščipekof cvejt...(pesem Daljina, B.Rous)

ščuknoti (-en) (o)švrkniti (koga)

Konja je dvakrat naraji ščukno z bičon.

ščuknoti si (-e spiti alkoholno pijačo

Po gestiji si skos eno pivo ščukne.

ščulavati se ošejati se, počasi iti

Pa daj odi no!Ka se tak ščulavleš!?

se 1. vse, 2. pomožni glagol, 3. sem

1. Se knjige od Stevena Pinkera san prešto., 2. Ne sekeraj se, se de vredi!, 3. Odi malo se.

seča (-e) živa meja

Do sosidove seče tan pri ograji je vse naše.

sefele razne stvari

Na tržnici odavlejo sefele.

sefelé/seféle 1. razne stvari (izgovorjava je sefelé); 2. raznorazen (izgovorjava je seféle)

1. Sefelé je bilao na mizi.; 2. Na mizi so bilej seféle škatule.

lj
šefica zajemalka

daj šefico za župo

trnje
segli vseeno

Bil je dojbujti pa segli neje šal spat.

segnoti (-en) 1. seči, 2. udariti nekoga

1. Ge z mesta do stropa segnen., 2. Ne gnjavi, ka te segnen.

sejnje (-a) sejem

Saki prvi pondejlek je sejnje.

sejri siv

Moj oča je odednauk grato sejri.

Ljubljana
sekati / nasekati tepsti / pretepsti

Idi mi kraj s tec če nej te nasekan.

sekejrati se skrbeti

Ne sekejraj se, de že boukše.

KRIžEVCI
semleti (-elen) zmleti

Mravla k mlini pelala, žakeu doj položila, mlinara je prosila: Na droubno mi semeli, gostüvanje mo slüjžili, pogače bomo pekli. (ljudska)

šenkati (-n) darovati

Te cede ti šenkan.

šenki zastonj( glej tudi: zašenki)

Pa še značko dobiš šenki cuj.

šerblin (-i) kahlica (nočna posoda)

Na podstrešji majo nekše stare šerbline.

šetati se sprehajati se

Odi draga, ideva se malo po varaši šetat.

MS
sfaliti zmanjkati

Vina nan je sfalilo.

sfaliti (-n) 1. zmanjkati, 2. izginiti (v frazi: sfalilo ga/jo je)

1. Elektrike je včeraj sfalilo., 2. Kda so prišli hajduki, ga je v sekundi sfalilo.

sfrizejrani 1. postrižen, 2. predelan (na boljše)

1. Vaj, kak si dobro sfrizejrana., 2. Zaj je srečen, ka ma motor sfrizejrani.

sfrizejrati (-n) 1. postriči, 2. predelati (na boljše)

1. Vidin, ka si se malo sfizejrala., 2. Motor si ščen malo sfrizejrati.

šibica (-e) vžigalica

Ene šibice bi mel, prosin.

šift (i) ladja

Kolumb je s svojin šifton gornajšo Meriko.

sigdar vedno

Sigdar nas deš zgrabi, kda nekan idemo.

SIKIĹ INA RECESIJA

DECA, SPARATI TRBEJ, KA JE SIKISINA !

m. sobota
šinfate nekoga ali nekaj ogovarjati. največkrat se uporablja v hecih...

Ka me telko šinfleš!

ms
šinj (-i) tračnica

Vlak se je odpelo po šinjaj.

sinjavati se (-n) prerivati se

V gužvo smo nej šli, ka smo se nej ščeli sinjavati.

šinjek (-i) vrat, tilnik

Ednouk ga je pes zgrabo za šinjek.

siraoče, siroče revček, sirota

Jezoš, siraoče moje, ka se džaučeš?

sirotka rumeno zelenkasta tekočina, ki ostane po izločitvi sirnine iz mleka

Zemi skledo pa vlej notri sirotko.

skalijšati se pasti v mlako in se premočiti; valjati se v umazaniji (npr. pri prašičkih)

Leni, kak se svinje skalijšajo.

Odranci
škalisko spolzko

cesta je fejst škaliska, pomali se pelaj

Ižakovci
škaliti drseti, spodrsavati

Vzimi se rejdno škali po cestaj.

SkĂĽntika Podobno kot frcafela

Ge si je najso tou kosavo skĂĽntiko?

Goricko
skapčati ugotoviti

Kda je skapčo, ka ide v ostri ovinek, je bilo prekesno.

škarniclin (-i) papirnata vrečka

Zemi en škarniclin, ka nemava vrečke.

škatula (-e) šatulja

Nesi to škatulo v ižo.

skauz 1. vedno, zmeraj; 2. skozi

1. Skauz san v takše sile. 2. Idi skauz dveri.

murska sobota
skeljeni pijan

Na partiji smo tak skeljeni bilij ka se smo nej znali če je den ali naoč.

šker orodje

Daj, prnesi šker pa na delo!

sklačiti (-n) pritisniti

Sklači gumb, ka idemo z lifton gor.

sklejca (-e) skodela

Zemi sklejco pa jo napuni z vodo.

šklisko (pridevnik) spolzko

Pazi, pločnik je škliski.

škrabati (se) praskati (se)

Brodo je pa se škrabo po glavej.

škrepa kapa

Malo si popravi škrepo ka bo lepše vö vido.

škrtlaš skopuh

Of je pa takšen škrtlaš.

škrtovinjek narcisa

cejla senožat je bijla puna škrtovinjekof

Ižakovci
šküjfka kornet za sladoled

daj mi trij kepice sladoleda v škujfko

Ižakovci
škujfka kornet za sladoled

daj mi trij kepice sladoleda v škujfko

Ižakovci
skup spadniti omedleti

Moja sestra je žepa skup spadnila

murska sobota
šlafruk kopalni plašč

da se skaupaš si oblejče šlafruk

murska sobota
slaoki suh (telesna postava)

Naš pojep je pa bole slaoki.

šlapslin natikač

pes mi je odneso lejvi šlapsllin

trnje
Šlar povoj

S šlaron san si nogou zvezo.

šlatati Otipavati, prijemati

Ka me šlataš !?

Murska Sobota
šlauf cev

Zemi šlauf pa ograček zalej!

sledi pozneje

Sledi prite, dobroš

sledkar pozneje

Sledkar mo pa šli kruple brat.

Turnišče
šleferka zajemalka

z šleferko si zajameš juho ali kakšno drugo tekočo stvar

šleferka zajemalka

Zagrabo si je puno šleferko ričeta.

šlem (-i) čelada

Daj si šlem na glavao.

šlingaten pentljast

V Graci na placi edna pörgarska hčij, ma šlingatne kijkle pa puno višij. (ljudska)

smečeni neumen

Eh, njaj ga, ka je smečeni.

smejsti se (-ten se) spreti se

Neščen, ka se z njo smeten.

smeknoti (-en) zabosti nekoga

Dokazali so, ka jo je trikrat smekno.

smetnjača smetišnica

Smo pometli smeti na smetnjaÄŤo pa jih vrgli v smetnjak.

IĹľakovci
šmizo (-ji) v jeziku mladih: redek izraz za nekoga (ponavadi moškega), ki se oblači preveč mladostniško-elegantno in to kaže v javnosti (tudi: šminker)

Gleni ove šmizoje tan pri šanki.

Smrdüga človek, ki zaudarja

A gone se fkraj ti smrdüga nesnajžna!

Bakovci
šmriklec drugo ime za drobnjak

Vaj, mi pa mamo najbokši šmriklec!!

gradišče
smudati se (-n se) delati se čustveno prizadetega

Cejli den se smuda, ka smo njemi nej igračke küjpili.

šniclin (-i) zrezek

Zel mo en šniclen po dunajsko, pomfri pa šalato.

snočkar sinoči

Snočkar san srečo Đaužija.

šnofati (-n) vohati

Bograč že na kilometer šnofan.

söča živa meja

Pelaj se s traktoron do söče pa nazaj.

soja drog

zaleto san se v sojo

soldak (-i) vojak

Mladi soldaki so meli fešto.

somar (-i) neumnež

Vekšoga somara nega kak je njihov sosid.

sončna uprava posmehljiva fraza: izmišljena, neobstoječa uprava, ki je pristojna za reševanje problemov

če ti kaj ne paše, se pritoži na sončno upravo.

šopanca v jeziku mladih: skupno ime nekaterim glasbenim zvrstem, katerim skupno je elektronsko izvajanje glasbe

V diskojaj ponavadi šopanco vrtijo.

šopati (-n) 1. plesati na elektronsko glasbo, 2. vrteti elektronsko glasbo, 3. prestopiti prag zmogljivosti in nadaljevati trenutno dejavnost

1. Gleni kak ovi trije šopajo., 2. Didžej pa gnes redno šopa!, 3. Ej, nemren več žonglerati, ka me noga boli – Ti samo šopaj dale, ka rekord podereš!

šoštar (-i) čevljar

Sosidof pojep je za šoštara šal.

spadnoti (-en) pasti

Pazi, ka ne spadneš na ledi.

špagovina Tanka plastična vrv, ki se večinoma uporablja na kmetijah.

Da se veje zosejčejo, te se s špagovinof vküp zvežejo.

Bakovci
špajza shramba

V špajzi si zemi papriko.

spakivati 1. umoriti, 2. prisiliti nekoga, da odide 3. spakirati

1. Of je kar svojo taščo spakivo 2. Spakivaj se s tejc, ce nej te zbijen 3. Spakeraj te cote že enouk.

murska sobota
šparat štedilnik

pa že šparat ne dela

renkovci
šparat (-i) štedilnik

Sklejco deni na šparat.

šparati (-n) varčevati

Gnesden trbej s pejnezami šparati.

sparina sopara

V takši sparini si sploj nemreš počinoti.

špej slanina

Ge si na mejsi špej doj vrejžen.

špejbomba (-e) slabšalno: zelo debela oseba

Cejli den samo čipse pa hamburgere žre. Še malo pa de prava špejbomba.

spejvati péti

Odi poslüjšat, kak naš mali spejvle!

spezdeti se prdniti

vaj, šteri se je ži pa spezdo?

trnje
spica vĹľigalica

Spico san vogosno.

Trdkova
špica(e) vžigalica(e)

S špicami se je nej za špilati.

trnje
špicigar cigaret

daj vüžgi mi že idnouk te špicigar

Ižakovci
špil 1. igra, 2. igranje, glasbeni nastop

1. O kon se ide pri ton špiliš, 2. Med špilon lejko stopiš do šanka.

špilika (-e) igračka

Malomi smo küjpili eno novo špiliko.

špitau bolnišnica

betežen je bil pa so ga poslali v špitau.

spizdite 1. ukrasti; 2. zbežati

1. Spizdo san njeme pejt džurdžov. 2. Kda bi se trbelo bite, te so spizdile.

cankova
splavišče jarek ob cesti, napolnjen z vodo

Glej, kakšo splavišče majo tü.

spoštükati se (-n spreti se

Spoštükali smo se zavolo pejnez.

špot sramota

Znaš kakši špot si je napravoš

spotrejti (-teren) 1. zlomiti, 2. nekoga pretepsti

1. Slučajno je kupico spotro., 2. Skos ga gnjavijo, ka ga ednouk spoterejo.

špricer (-i) vino z mineralno vodo ali sodavico; brizganec

Kolega, eti dva špricera nan daj.

sprobavati (-an/-len preizkušati

Diklina že pol vöre lače sprobavle.

sprtolejt poletje

Sprtolejte idemo na mordže.

šprudlin mešalec

Šprudlo san testo za palačinke.

goricko
Špuleta okenska polica

Na špuleti mamo rouže.

šrajf (-i) vijak

Šrajfe najprle vö zemi, pa te lejko mizo razkladeš.

šrajfncejger (-i) izvijač

Daj mi šrajfncejger, ka te šrajf vö zemen.

srakica (-e) srajca

Mati je pejglala srakice.

šraklin grebljica

Idi s šraklinon malo v peči drva dregni, ka de bole gorelo.

sranje (vulg.) preneseni pomen: sreča

Na loteriji moreš meti velko sranje, če ščeš meti puno pejnez.

srmak reven človek

Tej srmak si ešče televizora nemre privouščiti.

štacija (-e) litanija

Štacijo so za saki svetek meli eno vro pa pou.

štala (-e) 1. hlev, 2. zelo težek psihofizični napor

1. V štali mamo krave., 2. Na tekmovanji de velka konkurenca; redna štala de, če mo ščeli zmagati.

aaa
štamperlin 0,03 litra

Pa te spigen en štamperlin šnopsa...

štamprli (-ji) kozarček za pitje žganja (0,03 l); tudi prostorninska mera: 0,3 decilitra (šilce)

Kelnarca nan je pozabla štamprline prnesti.

štanga (-e) (železni) drog

V naši vesi je železniški alomaš samo ena štanga.

štanjkul premog

Prinesi štanjkul v kurilnico.

neznan.
staplati (-n) stopati

Mačka je pomali staplala v snejgi.

stariške starejši

To so nan pripovejdali naši stariške.

šteker stikalo, električno; vtičnica

Eti je šteker, či ščejš posvejt vužgati.

štemplati (-n) dati pečat, ožigosati

Sako pismo se mora štemplati.

štemplin (-i) pečat, žig

Na sako znamko se da štemplin gor.

štenkati (-n) nadlegovati, gnjaviti

Nameravo san še ostati na interneti, samo mati štenkala ka telefon zasedeni bil.

šterc hlapec

šterci so pomagali na kmetijah

Ižakovci
šteri kateri

Šteri avto si küjpoš

šteti (-n) 1. brati, 2. ugotavljati število česa

1. Deca se fčijo šteti po slovensko., 2. Deca se fčijo šteti do 10.

stirati (-n) odgnati

Vaš pes je našo mačko stiro, zdaj pa ne vüple domov.

sto miza

Deni te tanjere na sto.

što kdo

Što mi je svinčnik zelš

sto vragaof sto vragov

Daj odnesi tej sir ka smrdi kak sto vragaof!

štöl, štol ogrodje

Cejli štöl od biciklina je bil vničeni.

stolec (stouca) stol

Stolec mi je spadno na nogou.

štölt ohišje

Včeraj san od motora štölt na smetišči najšo..

štompanek postelja

Ka se tan na štompanke telko rit škrabaš?!

MS
stopáj korak

V snejgi se vidijo stopaji.

štorija (-e) zgodba

Babica nan je skos zanimive štorije gučala.

štos šala, potegavščina

Gnes samo štose gučin.

stounica namizni prt

na mizo lepo stounico pogrni

Ižakovci
štraf (-i) kazen

Toga štrafa si je nej zaslüžo.

streja (-e) streha

Sosedi majo slamnato strejo.

strejti zlomiti

san spadno, pa san si nogou strou...

murska sobota
štreka (-e) pot; odsek poti

Idemo dale po toj štreki.

štrglajca (-e) strigalica

Kak deca smo se bojali štrglajc.

štriglajca striga

san grozd vtrgno, pa so v njen same štriglajce bile

Ižakovci
štrijati (-n) pleskati

Vütro mo stanovanje štrijali.

štrik (-i) vrv

Na vrti mamo pet štrikof za obejšanje.

štrikaš pulover

obleci si pulover

ms
štrk (-i) 1. štorklja, 2. značilen skok v vodo tako, da med skokom eno nogo z rokami skrčimo k sebi

1. Prekmurje je dežela štrkof., 2. Trije naednaok so skočili štrka.

strliti (-n) 1. ustreliti, 2. udariti nekoga

1. Lovec je niti enga zafca nej mogo strliti., 2. Ne larmajtelko, ka te strlin.

Strliti si Na hitro spiti pijačo (ponavadi alkoholno)

Zaj se še en špricer strlin!

Murska Sobota
stručko mojster, ekspert

Ati ti si taksi stručko za vse!

murska sobota
štrumfli nogavice

Vpiso san se na tečaj kvačkanja, ka mo si štrumfle krpo.

štrumpantlin podvezica za nogavice

Štrumpantlini mi doj lejzijo.

stuba (-e) stopnica

Zemi to škatlo pa jo gor po stubaj nesi v prvo sobo na desno.

štücati (-n) kolcati

če štücaš, si spij kupico vode.

stuček Olupljen koruzni storž.

Kukurco smo zlüjščile, stučke pa frkaj zmetale.

Bakovci
stuček koruzni storž

Nesi te stučke v klejt, ka mo v zijmi küjrili.

štükati se (-n se prepirati se

Cejli čas se samo neka štükata.

štuplin zamašek

Daj štuplin ka pivo doj zaštuplan!

Murska Sobota
stürenec vodnjak

Prnesi vodo s stürenca.

šubgare Lesena samokolniica

Na šubgare nameči slamo

Gommilica
šugtivati se šušljati se, razvedeti se

Šugtivalo se je po vesi, ka je bil požar podteknjeni.

šujster čevljar

®e pa moren nesti tvoje čevle k šujstri.

šuma (-e) gozd

Idemo v šumo gobe naberat.

sumič komar

kak so me sumiči spikali!

murska sobota
sumič komar

Eto san sumiča tresno z novinami.

šumski 1. gozdni, 2. neumen

1. Najbokše so šumske džagode., 2. Pa ka si šumski maloš

šupa (-e) lopa

Idi v šupo pa zemi lopato.

šürki širok

Soba je štiri metre šürka pa pet duga.

šuškivati (-n) šepetati

Neka mi je šuškivala v vüjo.

svaditi nekoga jeziti nekoga

Kak me to svadi, ka moren saki den ob peti stanoti!

svaditi se (-n) spreti se (glej tudi: smejsti se, štükati se)

Fčera sva se svadila, gnes sva si pa že dobriva.

švajstiti ne imeti miru, hitro se premikati sem in tja, otrok švajsti po sobi

Enjaj švajstiti se pa ta že celi den.

rakičan
svedok (-i) priča

Bog mi je svedok, ka ne lažen!

švercati (-n) tihotapiti

1. Gnesden puno lidi šverca prek meje.

svetek (-ki) sveti praznik

Kda so svetki, te smo doma.

svetešnji svečan

Stari oča je bil v nedelo fajn svetešnje odenjeni.

švicati (-n) 1. potiti se, 2. imeti velik napor

1. Pod suncon poleti redno švicaš., 2. Pri matematičnon testi smo redno švicali.

ta njani (-o,-njati) Zapuščen, zapuščeno

Ka si tak ta njani ?

Murska Sobota
ta spadnoti (-en) 1. pasti v nezavest, 2. vzklik, ogorčenje ali presenečenje: Ka ta spadneš!

1. Tak se je naloko, ka je ta spadno., 2. Takša vročina je, ka ta spadneš!

ta vdariti (-n) povoziti

Pazi, ka neboš na zebri koga ta vdaro.

ta vdariti (nekoga) povoziti (nekoga)

Ka pa če iden po cesti pa me avto ta vdari?

taca pladenj

(dolg in širok prvi a). Na taci jin je prnesla kavo.

tačas 1. medtem, 2. v frazi: do tačas (do takrat)

1. Ovi naj TV gledajo, miva pa ideva tačas na en čik., 2. Ob trej iden, do tačas mo pa malo čito.

taclin pladenj

Kupice deni na taclin pa jih vö nesi.

talati (-n) deliti

Pri stojnici majce talajo.

talička (-e) majhna samokolnica za prevažanje slame

Napuni taličko pa seno se pripelaj.

talige samokolnica; tragač je iz lesenih desk

S taligami je šauder pripelo

Murska Sobota
talige (telige) samokolnica

Prpelau san ti talige.

talinga darilo izraz se je uporabljal pri domačih kolinah, ko je gospodinja mesaru dala talingo kot plačilo za opravljeno delo.

tou mesou pa je za talingo.

bodonci
tanač (-i) nasvet

Dala mi je že ene par dobrih tanačof.

tanjer/taler (-i) krožnik

Zaperi si tanjer.

taška torba

Nikan nejden brez moje rdeče taške.

trnje
taur dihur

Taur je pojo vse kokoši.

tejglin loncek, v katerega sadimo roze

Ta kurina v ton tejglini je fejst fajna.

telebnoti (-nen) pasti

Na ledi san tak telebno, ka je led gor počo.

Telica še ne zabrejana krava

Glej ejno telico tan v štale.

bistrica
telige samokolnica

Ve pa prpelaj ene telige trave(peska).

tenjer krožnik

Tenjere daj na mizo ka idemo gejst.

ms
tenks v jeziku mladih: hvala

Ej, tenks za kartico z morja!

tér (-i) gaz (snežni)

Stopo san zaj v eno zaj v drügo tér.

tikef (-ve) 1. buča, 2. glava

1. Za kosilo smo meli tikve., 2. Vaj, kak me tikef bolij!

tintara glava

Tak te vdarin po toj tintari!

murska sobota
tirati (-n) poditi

Kmet na dvorišči kokoši tira.

tiščati si (-in) stiskati si

Tak je glasno bilo, ka smo si vüja tiščali.

tišlar mizar, tesar

Tišlar nan je napravo nouvo mizo.

točkar malo prej

Ĺľe toÄŤkar san ti pravo ka ne pozabi...

ravensko
točkar prej

Točkar san bü v gostilni.

Turnišče
toga tega

Keri telefon bi melš Togaš

tor dihur

Tor je ðo kokoše.

törn (-i) zvonik (cerkveni)

Törn se je bleščo pod suncon.

törnok zelo,fejst

Törnok se naure.

murska sobota
tošlin (-i) denarnica

Zeme jürja s tošlina.

totalka zelo

San se pa enkrat probala znebiti enoga dečka...mi je biu totalka dosaden.

tour dihur

Smrdijš kak tour!

touvaj tat, zmikavt

Touvaj kradne ge koli ma priliko.

MS
traclin trak

s ten traclinon bi lejko to zvezal

Ižakovci
tragač samokolnica

Na tragači san pelo kukorco.

murska sobota
trajtar lijak (kot konkreten predmet za nalivanje tekočin skozi ozke odprtine)

Zemi trajtar pa kanister pa nalej bencin v kosilnico.

trbej treba

nej trbej tou napraviti? Ttrbej, trbej, ka de kmica

Ižakovci
tresniti udariti nekoga

Tak san ga tresno ka je vküp spadno!

murska sobota
trga gate Fraza: odlična stvar

Novi cede trga gate!

trga pante Fraza: odlična stvar

Nova PC igrica trga pante!

trifrtale tričetrt

Tisti ka kadijo so slabiči? Ka pa če kadijo zatou ka jin paše? Te je več kak trifrtale sveta slabičov?

trnac podstenje

Ferko Bači, po trnaci kozo vlači. (ljudska)

trnok res, zares

Pri vas v dolini pa je pa trnok lepou.

trouštati (-n) tolažiti

Trouštali smo jo, ka je bila fejst žalostna.

tŕšče tŕsje (več trsov, trsi; vinograd)

s trsjem poraslo močvirje/iz trsja narejeni čolni/obrezovati, privezovati trsje/delati v trsju

Rakičan
trücati (-n) siliti, pregovarjati

Ka me si neka trücate, naj ostanen domaš

trufiti (-n) zadeti

Niti ene številke smo na lotoji nej trufili.

tukaj (glej tudi: eti)

Tü odavlejo mobikarticeš

tüčen debelušen

Za mizo je sedejla naša tüčna sosida.

tüčno mast/tolst (na mesu)

Ge si skos na zrezki tüčno doj vrežen.

tukač Orodje za zbijanje zemlje

Prinesi mi tukač, ka zemlou zbijen malo.

melinci
turba torba

V roki je nosil turbo.

tutarca (-e) klepetulja; čenča; ženska, ki rada veliko govori

Na klopi skos ene pa iste tutarce sedijo.

tüu tiho

Boj zaj malo tüu ka mo ge TV glejdo!

ubitačno 1. zelo (v negativnem smislu), 2. totalno 'odštekan' (npr. koncert, žurka, pijača ipd.)

1. Ta knjiga je pa rejsan ubitačno slaba., 2. Juice vodka trga gate - ubitačna je!

uborke Kumarice.

Ge man rad uborke.

radgona
uca (-e) ulica

Tan zavijte prvo uco lejvo.

ugurka kumara

Šalata z ugurk pa paradajza je najbaukša šalata.

ujckanca gugalnica

na drejvi smo si napravili ujckanco

Ižakovci
ujckati gugati

mij smo se pa ujckali na ujckanci

Ižakovci
üjdi preluknjani

labda je üjda pa se nemremo špilati

Ižakovci
üjdo preluknjano

űjdo žepko man

ms
üjdo (pridevnik) preluknjano, luknjasto

Man pač üjdi žep.

un pa una liter pa slatina

kelnar, prnesi njo pa njega!

črenšovci
uncvut narcisa

va maji pa uncvuti cvetejo

Ižakovci
unej neka (ne)določena stvar

daj mi of unej, ka bi mi prav prišo

sobota
urnebes neurje; tudi obče vznemirjenje ( "frka" )

Pravi urnebes je grato, kda se je istina zvejdla.

nemaveze
utrujati (nekoga) nadlegovati

Idi kraj, ka me zaj neka utrujaš.

vacalejg ruta

Tej vacalejg njoj pa nikak ne paše.

vači/ovačik drugače

Saj un ma svoje napake, ovačik pa je vrede človek.

vaga (-e) tehtnica

Daj melo na vago pa mi povej kelko vaga.

vagati (-n) tehtati

Kda san se narodo, san vago negi štiri kile.

valati (si) (-n) 1. veljati, 2. odpovedati

1. Ta izkaznica več ne vala., 2. Ne da si valati, ka naj ide na pregled.

valda seveda

Ja pa valda ka priden na lanparty.

vankiš (-i) vzglavnik

Najbokši vankiši so s perja.

Vankišnica prevleka za vzglavnik

vankišnica na vankiši more biti

Ižakovci
varaš (-i) mesto

Gnes je pa gužva v varaši.

varaški mestni

Varaške uce morejo bite vrejd zete.

vaservaga vodna tehtnica (libela)

Kama si dou vaservago?

murska sobota
vasnica (-e) kraj

Kurenti so odili po naši vasnicaj.

vciplavati cepiti

deco so vciplavali proti nekšemi betegi

Ižakovci
vdilđzek vzdolž

Bejžo san vdilðek po vratnicaj.

vednako ravno, naprej

idi vednako, pa te lejvo

vejpa/vej saj

Odi notri, vejpa ne vidiš kak je mrzlo vöni./Vej te ge že dobin.

vekerca budilka

®e pa san prespal vekerco.

vekivečen večen

Nočno nebo se njemi je zdelo vekivečno.

vezéč Listavec (verjetno križanec) z zelo zasukanim deblom. Pomen ni znan.

Najüjše je, da moreš kakše vezéč razkalaté.

Bakovci
vgašüvati (-an) ugašati

Lampaš njemi je pomali vgašüvo.

vgesti (vgen) ugrizti (glej glagol: gesti)

Mačka me je vgejla eti na roki.

vgojno zjutraj

Vgojno idemo na morje.

vguniti (-n) uganiti

Vguni, ge san bil.

vgunjavati (-an/-len ugibati

Pri vislicah moreš črke pa besede vugibati.

viditi se (nekomi) dopasti se (nekomu)

Ova kundrava se ti vidi, geli?

vijača smetišnica oz.manjša lopatka za pobiranje smeti uporabla se predvsem na ravenskem koncu

Tou ka si pomela z vijačov zdravna vö nese

m sobota
vilica ulica

žvim na kroški vilici.

vilica ulica

žvim na kroški vilici.

viršlin (-i) hrenovka

Na pikniki smo geli pečene viršline.

vleteti ostro zaviti, navadno v ovinku

Kda je naš Đouži ščeu vleteti, je v ðarek odleto.

vnüča krpa, ki se je v preteklosti uporabljala namesto nogavic; uporabljali so jo predvsem moški, ki so jo nosili v škornjih

daj mi vnüčo s pečij, zaj so se ži posüšile!

vnüče nogavice

Nucan nauve vnüče.

kobilje
vnuče nogavice

že pa man raztrgane vnuče.

kobilje
ven

Odi malo vö, ka te neka pokažen.

vö (si) zaprati izprati (si)

Mati je gvant vö zaprala.

vö gučati (-in) izdati, prišepetavati

Kda san bil pitani, so mi vö gučali.

vö metati (-čen) bruhati, vomitirati

Nalijani prišo domov, te pa šal za kučo vö metat.

vö povedati (-n) izdati na skrivaj (informacijo)

Mami se vö poven, pa te boš mejla.

vö se metati (-čen bahati se

Ka se zaj s ten mobitelon vö mečešš

vö se pokazati (-ž izkazati se

Ajde, zaj se vö pokaži.

vö se razmiti z neko poznavati, obvladovati nekaj

Ti se kaj s toga vö razmišš

vö si zmišlavati izmišljevati si

Ka si zaj nekše brezvezne štorije vö zmišlavlešš

vö si zmisliti (-n) izmisliti si

Te plan san si ge vö zmislo.

vö skübsti (-en) (iz)puliti

Zobar mi je skoro zaob vö skübno.

vö zopitati (-n) izprašati

Policija ga je po nesreči vözopitala.

vogri madžari

Prišli so vogri pa san jih nika nej razmo.

Ižakovci
vogrin madzar

vöni zunaj

Vöni me počakajta.

vonkeš vzglavnik

moj vonkeš je redno nabasane z perđon

vöra (-e) ura

Mi povejš kelko je vöra, ka je moja vöra v zaostankiš

vöronavok verouk

Deca morejo vütro k vöronavoke.

Bakovci
vouže vrv;

no pa ide lete po ove vouže

murska sobota
vozger smrkelj

Daj zbriši si vozger z nousa.

Murska Sobota
vözobrnjeni čudaški (slabšalno)

Njaj ga, ka je to nekši vözobrnjeni.

vračiti zdraviti, negovati

Lani san moro iti, ka so mi slepič zejli, pa me je doktor fajn zvračo.

vran alkoholna pijaÄŤa iz belega vina in rumene Ore ("svetli bambus")

Daj ftoÄŤi mi dva vrana.

Murska Sobota
vrastvo zdravilo, medikament, sredstvo proti bolečinam in boleznim

Vaj, moren nekšo vraštvo zejti, ka me glava bolij.

vratnijce Meja med dvema njivama

Iden kosijt vratnijce.

vrglo (me je) / vse me je vrglo presenetilo, šokiralo (me je)

Kda san vido s kakšo odi, me je fse vrglo!; Nejsan mogo vrvate kakši avto ma. Skoro me je vrglo!

vrkar zgoraj

Vrkar na podstrešji mamo golobe.

vrli priden

Dobiš cuker, ka si tak vrla bijla.

vrtina (-e) vodni izvir

Polek kuče smo najšli eno vrtino.

vrtinja gospodinja

Sausida je dobra vrtinja.

MS
vrvati (-an/-len) verjeti

Ne vrvli njoj, ka te samo izkorišča.

vse vrejde vse vredu

Svadela sta se pa je pa vse vrejde.

rakiÄŤan
vugibati (-an/-len) upogibati

Ne vugibli žlice, ka de kriva.

vugnote zviti, upogniti

Rašoško mi je čista zvugnolo.

MS
vugnote zviti, upogniti

Rašoško mi je čista zvugnolo.

MS
vugnoti (-en) upogniti

Vugni to železno palico, če si frajer.

vüja uho

dol si vüja drži, ka de fejst počilo

Ižakovci
vüjec (vüjček) ujec, mamin brat

Fčera je biu vüjec pri nas.

vüjo (množ.: vüja) 1. uho, 2. fraza: strliti nekoga za vüja (dati zaušnico), 3. fraza: drek za vüja počiti (povedati neumno stvar) (vulg.)

1. Gleni, kak si mačka vüjo škrable., 2. Odi se mali, če nej te strlin za vüja., 3. Zaj si pa drek za vüja počo. Gnes je se zaprejto.

vujška pokonci

Fčasi je vujška skočo!

lipovci
vujti (-den) pobegniti

Lovci sta dva zavca vujšla.

vuk (-i) volk

V šumi je preci vukof.

vukeči volčji

Srna, brna, jedrna, vukeča taca srbrna. Vuk ma bejlo rit, piši ga na srejdo v rit. (ljudska pesem)

vunjati (-n) smrdeti

Te polaoške moremo ta vršti, ka vunjajo.

vütro jutri

Vütro man izpit iz vožnje.

vüva vidva

Se lejko vüva stavita eti tak okoli pol sedmeš

vüve vidve

Ka vüve nejdeta v kinoš

vuzen velika noč

za vuzen smo jeli bilice

vüzenj velika noč

Za vüzenj se farbajo remenke.

vužgati (se) (-en) 1. udariti, 2. vneti se, 3. vključiti, 4. vklopiti

1. Smiri se, ka te ne bi rad vužgo., 2. Šibica se njemi je nej vužgala., 3. Motor mi ne vužge., 4. Vužgi luč, ka je kmica.

vuzgrijva šmrklava

lej, kak je ova vuzgrijva!

črenšovci
zabačeni v neurejenem, zapuščenem stanju

Ideš v bauto pa si nabaviš pijačo pa ideš v nekšo zabačeno gostilno pa si pod mizo cuj točiš. / Stari, idemo v ovo zabačeno, kama nišče ne odi, pit!

zabádaf zaman

To je enin zabadaf gučati, ka itak svoje trdijo pa se te tistoga držijo...

Kobilje
zabajati nekaj ne narediti prav oz. tako kot je treba; narediti narobe

npr. da brcneš žogo mimo gola : Mater je zabajal! Pusti tou pri miri ka pa kaj zabajaš!

zabil zaseka

namaži mi zabilof krüj

Ižakovci
žačka (-e) vrečka

Pet kil je pretežko; žačka de se ti ftrgnola.

začnoti (se) (-en) začeti (se)

Film bi se mogo ob osmi začnoti.

zacügnoti obviseti nekje

Nej ka bi zacügno v gostilni.

zadav ara, zadatek

Pri nakupi moreš zadav plačati.

zaden/zagen zadnji

Da bi bar Schumacher ednouk zagen bil!

zafrik prežganje

Na repo je napravila preci močen zafrik.

žižki
zafüjkate zarositi se npr. okna v avtomobilu

Ne fudajte telko, ka se je vse zafüjkalo.

žaganca žagovina

Pri deskaj je bil en küp žagance.

žajfa (-e) milo

Z žajfo zaperi pa daj sišit.

žajfati (-n) (na)militi

Pri mujvanji se trbej žajfati.

zajtra zjutraj (glej tudi; vgojno)

Zajtra ob šesti san stano.

zakoj zakaj

Zakoj pa nejš

zakon v jeziku mladih: odlična, najboljša stvar

Špirit bend pa Retašari so zakon.

zaletejni zaletav

Tak si zagnani s ten avtojon.

KRIžEVCI
zamazani umazan

Zamazani gvant deni v košaro.

zamotano zapleteno, zasukano

Ta stvar je tak zamotana

Bakovci
zanč zadnjič (v smislu: nazadnje)

Zanč smo odili v šumo po gobe.

zaprejti zaprt

če si v zaprejton prostori med folkon, ka kadi, pa če ne kadiš, segli moreš tisto dihati.

žarko pikantno, močno (po okusu)

Probaj malo žarke paprike.

zasagani prestrašen

Mačka je cejla zasagana domov prišla.

zasagati se prestrašiti se

Vaj, kak si me zasagala!

zašaltati (-an) vklopiti, vključiti

Daj zašaltaj že te stroj.

zašenki zastonj (glej tudi: šenki)

Nalepko dobiš zašenki cuj.

zašnofani umazan

Zašnofani si tak, kak či bi čoko cecal!

zatepsti izgubiti

Ge si palik pejneze zatepo?

MS
zavec (-ci) zajec

Doma majo puno zavcof.

zavolo zaradi

Nejsmo šli na izlet zavolo dežja.

zazranek (-ki) jutro

Kak lejpi zazranek mamo gnes!

zbluženi dolgočasen in/ali slabe kvalitete

Si bila v kinoji? Kakši zbluženi film je tau bil!

zbuniti se (-in) pritožiti se

Zbuni se na sončni upravi.

zdati se (-n) poročiti se

Ščela se je zdati z bogatin kmeton.

zdavanjska (-e) žena

Z zdavanjsko sva se malo spoštükala.

zdgnoti segniti, splesneti

Nej ka bi zdgno na ton kauči.

zdignoti dvigniti, premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega

Zdigni tou blanjo.

zdüja Ideja, povod.

To, ka bi okna menjali, je bijla mamina zdüja.

žegen (-ni) blagoslov

Šunko smo k žegni nesli.

žegnati (-an) blagosloviti

Püšpek nas je žegno pri meši.

žekec jopa

žekec si oblejči, ka je mrzlo

Ižakovci
žerbe žrebe

Kobile so van na blati, žerbe pa na trati. (ljudska)

žežgati (-en) udariti

Margejtica, margejtica, pokaži mi pout, koma mo se ženila! či nej, te s kijancof redno žežgen. (ljudska pesem)

zglancati zdrgniti, da se bo svetilo, npr. čevlje

Zglancaj si čevle, ka so blatni.

zgučati se (-n) dogovoriti se

Zgučali so se, ka napravijo piknik.

zgvantani elegantno oblečen

kapa si pa tak zgvantani,ka se ženiš

odranci
zibzar zadrga, tudi fršlus

Zibzar se me je ftrgno.

žitek (-ki) življenje

Ščen spoznati žitek izven naše dežele.

život življenje

Skrivnost dugoga života je v ton, ka si ga moremo predstavlati kratkoga.

žlata sorodniki

Naš sosid nema nika žlate.

žleberca plundra

na cesti je sama žleberca, pa šče snej le ide

Ižakovci
žluborca brozga, umazana gosta snov

Ka maš tou za žluborce na gvantiš

zlüftati (-n) zgrešiti

Nemren vrvati, kak je lejko čisti gol zlüfto.

zlüjski prhljaj

Malo si zlüjske vö zaperi.

žmaj okus

Ta bilica ma nekši čüden žmaj.

zmantrani utrujen (glej tudi: dojbujti)

Tak san zmantrani, ka bi najraje spat šal.

zmaučaj maslo

zmaučaj san si namazo na kruj

murska sobota
zmejs 1. vmes, 2. zmes

1. Zmejs me pridi kaj poglednot., 2. Delan zmejs za testo.

žmetno težko, zateženo

kak je ta omara žmetna; kak je matematika žmetna, kak je te tip žmeten. ejna baba je pa preci žmetna, cejlij 90 kil ma

Ižakovci
žmigavec (-ci) smernik na motornem vozilu

Daj žmigavec kda zavijaš.

žmirikati (-n) mežikati

Njene male oči so samo žmirikale.

zmoučaj maslo

Iz smetene so delali zmoučaj.

Selo
žmujliti jesti nekaj z odporon

pa tisto jesti san cejli den žmujlila pa le nejsan mogla pojesti do kunca

Ižakovci
znati (-n) 1. vedeti, 2. znati

1. Znan, ka mi lažeš., 2. Znaš župo sküjatiš

žnjaviti gristi, zavlačevati

jesti moreš dobro prežnjaviti prle kak dol požreš; tak po mali smo žnjavili v tistoj koloni avtojof

Ižakovci
žnjora vrvica oz. vezalka

Zemi žnjoro pa zaveži žakel.

turnišče
žnjoura (-e) vrvica

Zaveži žnjoro v vozel.

zoklen, zoklne nogavica, nogavice

Si kujpila zoklne?

ljubljana
zokni nogavice

Ge so moje zokne?

kobilje
zouniki Kvašeno testo z repnim nadevom (pita)

Za prvi november pečemo zounike.

žrd Naprava s katero so ma kmečkih vozovih stisnili in utrdili seno ali slamo, da ni popadala z voza. Dolgo, tanjše in oguljeno drevesno deblo, običajno iz borovine.

Drži se za žrd!

Selo 78
zriktati (si) (-n si urediti (si)

Dobro si si stanovanje zrikto.

žuč žolč

Probleme z žučon je mejla!

žujca (-e) žolica, hladetina

Deni žujco na mizo pa navali narode.

žül (-i) žulj

Na peti san dobo žül.

župa (-e) juha

Ne pozabi župe posoliti.

žuti rumen

Sosida si je žuti Megane küjpila.

zvati (zoven) klicati

Zval san te pa se je nišče nej oglaso.

žverca Mazilo za različne dele kmetijskih strojev, traktorev,...

Mali je po traktrori skako, pa si je žverco na lače namazo, kero nejde vö spravite.

Bakovci
đzaboka jabolko; sadež

Ta džaboka je pa fejst dobra.

đzabuka jabolko

Na mizi je đabuka

M.S
đzakši lep

Kak si ti džakša!

đzalič novoletna jelka

Letos mo palik postavlali đalič

Murska Sobota
đzanka obleka

zaj mo pa ges šla pa se eno lejpo džanko kujpila.

polana pri ms
đzanki (-ji) odvisnik od mamila, "trde" droge

Na svejti je saki den več džankijof.

đzaokate se jokati se

Od sreče se je džaokala.

đzarek (-ki) jarek

Pazi, ka v džarek ne spadneš.

đzejž jež

pikaš kak đejž.

rakičan
đzek pulover

Ka maš nauvi džek?

trnje
đzezik jezik

že pa me srbij džezik.

đzoč jok

Od veselja ji je šlo na džoč.

đzoint zmotana marihuana (oz. trava), ki se pokadi

Prepovedano je preprodavati džoint.

đzojte vžigalice

Daj mi đojte ka ka si nažgen čik.

Kobilje
đzonka obleka

ges pa mo šla pa se eno fajno đonko kujpin.

polana pri ms
đzoukati se (-n, -čen) jokati

Od sreče se je džoukala.

đzünđz, đzunč kičast nakit

Orientalske plesalke majo ponavadi na sebi dosta džündža.

đzürđza jurja, tisoč (ponavadi za vrednost denarja)

Daj ej posodi mi džürdža do vütro.

đzuvanka gugalnica

Deca so šli na džuvanko.

kukeč

V živo na Sobotainfo