Po dolgem času rock fešta v Radgoni
V soboto, 23. maja, se je v Gornji Radgoni s koncertom zaključilo zadnje dejanje prireditve, imenovane 25. let rocka v Radgoni.
Tomaž Verdev, nedelja, 24. maj 2009 ob 19:00 Objavi na Facebook
Radgona koncert 214.jpg
Organizatorji, KUD za razvoj alternativne kulture, so v petek z okroglo mizo v preddverju Kulturnega doma opozorili na pomen radgonske glasbene scene v devetdesetih ter njen zaton v drugem mileniju, v soboto pa s koncertom na sejmišču obeležili petindvajsetletnico prve radgonske rock zasedbe, ki se je imenovala Brez milosti.
Radgonska scena, osredinjena okoli telovadnice Partizan, festivalov Pomurje poje, GROMFEST, in društva GROM ter »podjetja« TORO, je v svojih najboljših časih med leti 1993 in 1996 od sebe dala približno en koncert na mesec. Ti koncerti, v tistem obdobju središče alternativnega glasbenega dogajanja v severovzhodni Sloveniji, so po eni strani ponujali možnost v živo slišati uveljavljene zasedbe iz bivše Juge, kot so npr. Hladno pivo, Partibrejkers, Let 3, KUD Idioti in Majke, po drugi strani pa so na odru Partizana kilometrino nabirali domači radgonski in pomurski bendi. Mirno lahko zapišemo, da ni bilo nikoli ne prej ne poslej v Radgoni ustanovljeno toliko bendov, kot prav v tem obdobju. Če naštejemo le nekaj bendov, ki so v tedaj delovali v Radgoni, kot so The Fat Nuns, The Bad Artist, Crucifixion, -G.R., Revenge, Social Split, Megathernium, lahko ugotovimo, da je radgonsko sceno zaznamoval predvsem na eni strani pank, na drugi pa metal, medtem ko so bolj pravoverni rokovski bendi večina prihajali v Radgono igrat od drugod. Po Partizanu se je prizorišče preselilo v bivši radgonski vrtec, dokler se ni leta 2008 z zaprtjem »Vrteca« začela infrastrukturna suša, medtem ko se je zadnji GROMFEST odvil leta 2004.
Ob šestih popoldne so s tremi komadi metalsko iskro vrgli nenapovedani domačini Strike a fire, ki so jo Little Ann, prav tako iz Radgone, razkurili v soliden ogenj. Sledili so za to priložnost reanimirani bendi –G.R. (Črtica), Social split in Brez milosti. Medtem ko sta prvi dve zasedbi bolj kot ne hardocore metalski, pa so Brez milosti rokerji, ki hodijo v planine (komad Šel sem na goro). S temi »starimi prdci« se je koncert dodobra razživel, saj je njihov frontman Poldi Ivanek avtor neuradne radgonske himne Moje mesto Radgona, ki uspešno igra na noto domoljubja in ponosa nad izvorom. Od sebe so dali pravi šov z listki in očali, ker se je na vid, spomin in erekcijo z leti vse manj za zanašati.
Vzdušje se stopnjevalo z alko-pank-rokom Muškat Hamburg, katerih verzi, kot je »Ne morem tak živet / jaz moram jahto met« in »Špilaj trdo, žgi ga fajn /…/ naj se trese naj bo fajn« so šli skupaj z nažiganjem muzike skozi ušesa publike direktno v noge, in se je treslo pododrje in je bilo fajn … Pijan pičim stotko skoz naselje stampedo cirkus.
Drugačne baže tiči so matematičarski rokerji z metalskimi koreninami Y, ki dajo veliko na tehniko in detajl, v osnovi pa niso najbolj komunikativen bend za široke, zabave željne ljudske mase, ki so v soočenju z njimi nekako v zadregi, kakšen plesni korak bi veljalo ubrati. Študiozno in dovršeno.
Zgoraj opisano zadrego so rešili gostje iz apaške doline CZD, ki so s cvetoberom v dolgi karieri zbranih hitov, kot so Kri je noro, noro, noro tekla, Daleč je raj in obveznim ajajajajom ponovno dvignili temperaturo na plesišču.
Sledili so soboške trash metalske legende Železobeton, ki smo jih tako kot CZD v devetdesetih imeli mnogokrat priložnost slišati v Partizanu. Sfrizirano, brez hitrostnih omejitev naspidirano, malodane virtuozno doživetje za razgibavanje vratnih mišic.
Na odru so jih nasledili za to priložnost ponovno zbrani Revenge/Wrong, ki so po osnovni usmeritvi jezni hardcore metalci, na katere je nemajhen impakt imel new metal in grunge. V zasedbi Revenge je z rap vložkom nastopil Sašo Serban. Glasbeno gledano ima Radgona dva obraza, metalskega in pankerskega, in v tem sosledju smo jih imeli priložnost videti tudi tega večera, ko so za Revenge/Wrong nastopili radgonski pankerji druge generacije In-Sane, ki sta jim na odru družbo delala prvoborca Husar iz benda The Bad Artist in Čegran, basist in pevec The Fat Nuns.
Z dogajanjem nabit večer se je zaključil s vsesplošnim rajanjem na ormoške Pridigarje.
