Podjetja iz skupine Keter naj bi bankama NLB in NKBM dolgovali okoli 40 milijonov evrov. DUTB je zoper vodstva nekaterih bioplinarn vložila kazenske ovadbe zaradi suma zavajanja bančnikov z namenom pridobitve posojila.
Prva bioplinarna je v Sloveniji zrasla pred natanko desetimi leti. Zaradi obsedenosti s pridobivanjem energije iz obnovljivih virov energije, predvsem pa zaradi državnih subvencij so v nekaj letih bioplinarne pri nas začele rasti kot gobe po dežju. A sedaj se lastniki bioplinarn soočajo z velikimi finančnimi težavami, ki utegnejo končati na plečih davkoplačevalcev.
Leta 2011 za naj podjetnika, danes 40-milijonskim dolgom
Eden izmed največjih akterjev na trgu bioplinarn pri nas je družba Keter Organica, ki so jo zgradili Marjan Kolar, Tom Begovič in Denis Bolčina. Zaradi uspešnosti družbe je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije Kolarja leta 2011 celo nominirala za podjetnika leta. A podjetja iz skupine Keter trenutno bankama NKBM in NLB dolgujejo približno 40 milijonov evrov, večina podjetij iz skupine pa se sooča z izvršbami in blokadami računov. Tom Begovič naj bi celo pristal v osebnem stečaju.
Izpostavljenost bank do skupine Keter še precej večja
Po poročanju Dnevnika naj bi dejanska izpostavljenost bank do podjetij iz skupine Keter bila še dosti višja od omenjenih 40 milijonov. Banke so namreč financirale več bioplinarn zasebnih investitorjev, ki jo je gradila Keter Group. Ta je svoje delo dobila poplačano, investitorji pa posojil niso zmožni vračati. Mnogi se sedaj rešujejo s postopkom prisilne poravnave.
Bioplinarne preiskujejo tudi kriminalisti
Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je zaradi suma kaznivih dejanj Nacionalnemu preiskovalnemu uradu pred dobrim mesecem dni prijavila vodstva 12 podjetij. Za te sumi, da naj bi posojila za gradnjo bioplinarn pridobivali z zavajanjem bančnikov. Na seznamu ovadenih podjetij so med drugim tudi bioplinarne iz Pomurja. NLB je vlagatelju Domnu Jurši za gradnjo bioplinarne odobrila šest milijonov evrov, podjetju Bioštrom pa pet milijonov evrov. Medtem je NKBM podjetju Bioplin Gjerkeš odobrila dobrih 14 milijonov evrov, podjetju Bioplin Vargazon pa dobrih devet milijonov evrov kredita.
Prikazana vrednost dvakrat višja, kot na trgu
Ob analizi danih posojil je posebej zbodlo v dejstvo, da je bila verdnost naložb in odobrenih posojil skoraj dvakrat višja od vredmostni primerljivih bioplinarn na trgu, kar naj bi dosegli ravno s prirejanjem računov. Poleg tega je sporno tudi to, da sta državni banki večdesetmilijonska posojila odobrili samostojnim podjetnikom, ki se nikoli niso ukvarjali z energetiko, temveč so bili kmetovalci. Ravno tako naj ne bi nobena od navedenih bioplinarn nikoli polno delovala, niti nikoli redno vračala posojil.
Strokovnjaki opozarjali na nevzdržnost
Na nevzdržnost bioplinarn, ki so jih pri nas gradili investitorji, je že leta 2010 opozarjal Miran Klinc, agronom iz Ormoža:
Če imamo bioplinsko napravo s 4,2 megavata elektrike brez enega samega repa živali in ustreznih kmetijskih zemljišč, pa je to katastrofa in bedarija, ki jo podpirajo državne banke!
A so takrat bile skomine po bajnih zaslužkih, ki bi jih generirale bioplinarne, zgrajene s pomočjo državnih subvencij in bančnih posojil, prevelike.
