Včeraj so vstajniške socialne delavke v MIKK-u organizirale okroglo mizo, na kateri so med drugim opozarjale na dejstvo, da so pomembni dosežki žensk večkrat spregledani.
Pred dnevom žena, so v Mikku pripravili delavnico, na kateri so spregovorili o tematikah in problematikah, povezanih z žensko emancipacijo. S tem so želeli opozoriti na dejstvo, da je potrebno okolico opominjati na pomembne dosežke predstavnic ženskega spola, ki so prevečkrat spregledani oziroma si zasluge za njihove dosežke prilaščajo drugi – moški. Dan žena je pravšnji, da ženske opozorijo nase, da so tu, da so močne in glasne, si pa ženske zaslužijo pozornost vse dneve leta in ne le en ali dva dni v letu.
Vstajniške socialne delavke so organizirale okroglo mizo, na kateri so predstavile koledar z datumi, ki so zgodovinsko pomembni za sam zgodovinski potek ženske emancipacije, okrogli mizi je še sledil ogled filmov z družbeno-kritično vsebino.
Končno bi morali ugotoviti, kako pomembno vlogo so imele ženske v toku zgodovine.
Moška domena prevladuje v zgodovini, pozablja se na vse ženske žrtve, od inteligence, ki je zgorela na grmadah zaradi moškega strahu, političnemu preganjanju, ujetnice socialno-varstvenih zavodov, verskih zavodov, ujetnic celotno patriarhalno usmerjene zgodovine, ki je utišala, izbrisala in izgubila skozi čas, nevidne junakinje.
Tako s poznavanjem imen in dogodkov ter priznavanjem pravice do upora, pravice do lastnega telesa, do mnenja, ki se sliši in upošteva, pravice da se izraziš na način katerega čutiš, to vse se mora razširiti v naši družbi, postati del družbe, postati samoumevno, le takrat bomo vsi osvobojeni vseh mej, zidov, kulturnih omejitev, ki nas obdajajo, je bilo slišati na okrogli mizi.
Feministično gibanje ne pomeni le gibanje za pravice žensk, ženske se borijo za vse, opozarjajo na nevidno nasilje, ki ga doživljajo vsakodnevno, družbene krivice, ki se dogajajo, krivice s strani države in kapitala, vojne, požrešnosti, nenasitnosti, ignorance. »Ko nasilje postane vidno, se mu lažje organizirano upremo«, spremeniti se mora dvodimenzionalen svet, svet dvojnih meril – standardov, svet kje prevladuje »ti lahko, ti pa ne smeš«, spremeniti se mora v prostor in čas, ga zapolniti in se tako osvoboditi, so mnenja vstajniške socialne delavke.
Trenutno živimo v svetu, ko je potrebno posegati po vzvodih, ki šokirajo javnost, ker je trenutno to edini način, da si slišan, da opozoriš nase. Dokler ne bo prišlo do sprememb, bo tako potrebno vedno odkrivati nove načine kako pritegniti pozornost in s tem dobiti možnost »biti slišan«. Zatiranje in neenakost ni le del preteklosti, spremlja nas tudi skozi sedanjost, naš vsak dan, vse prevečkrat si zatisnemo oči in nočemo videti. Preden bomo lahko začeli spreminjati in izboljševati našo skupno prihodnost, bomo morali odpreti oči in se postaviti proti krivicam in nepravičnosti okrog nas. Le tako bo prišel čas, ko bomo lahko radikalnost dali na police zgodovine, kjer bo lahko čakala, če jo bomo še kdaj rabili.
Simon Rubin
