Begunci iz Sirije počistili za sabo nastanitveni center.
Medtem ko za begunci večinoma ostaja sled smeti, je lahko zgodba tudi popolnoma drugačna. Kot na primer v namestitvenem centru za begunce pri nekdanjih Integralovih halah v Lendavi. Tam je namreč delavce in prostovoljce presenetila skupina migrantov iz Sirije, ki je potem, ko so begunci odrinili proti Gornji Radgoni, ostala in pomagala počistiti nastanitveni center.
»Imamo skupine, ki jim dejansko moraš vse dati, imajo še in še vprašanj in tudi zahtev. Ta včerajšnja skupina pa je bila zelo organizirana. Počistila nam je ves tabor v 45 minutah in še pometli so,« nam je dejala Natalija Gomzi Jablanovec iz Območnega združenja Rdečega križa Lendava.
Štirje Sirijci pobirali smeti v Šentilju
Tudi v nastanitvenem centru Šentilju imajo podobno izkušnjo. Tam so pred dnevi štirje begunci prosili za vreče za smeti in čas med čakanjem na registracijo izkoristili za čiščenje okolice. Pobirali so smeti, med drugim tudi otroške plenice in plastenke, ki so ležale po tleh. Eden izmed njih, Mohammed iz Sirije, nam je ob tem dejal: »Zelo čisto državo imate, ni dobro biti takšen. Žal nam je zato. Toda veste, naši ljudje so utrujeni, zato poskušamo vsaj malo počistiti.«
Pomoč še kako prav pride
Taka pomoči so zaposleni in prostovoljci še kako veseli. Delo v nastanitvenih centrih namreč poteka zelo intenzivno. »Delamo na vseh frontah od zdravniške ekipe, ekipe prve pomoči, ekipe zdravstvenega doma, prostovoljcev, ki delijo zajtrk, vodo, sortiramo oblačila, katera jim razdeljujemo, odgovarjamo na še in še vprašanj. Zdravniška ekipa se trudi. Včasih je prav pogovor tisto, kar človek najbolj potrebuje,« še pojasni Natalija Gomzi Jablanovec.
Na približno 500 migrantov je na voljo od 15 do 30 ljudi, odvisno, kako so potrebe v drugi centrih: »Ker pokrivamo še dva centra, Petišovce in Dolgo vas, jih preusmerjamo po potrebi tja. Imamo kar pestro, imamo tudi prostovoljce iz ostalih območnih združenj, za enkrat nam delo kar tekoče teče.«
Kaj najbolj potrebujejo?
Zaposleni in prostovoljci delajo s tem, kar imajo na voljo, čeprav marsičesa primanjkuje: »Najbolj potrebujemo luksuz za otroke, kakšne kekse, sladkarije ali kaj podobnega, seveda, prostovoljci so vedno dobrodošli, delo za njih se vedno najde, vsak par rok pride prav še posebno ponoči, ko pride gruča ljudi.«