Slovenski otroci preobremenjeni
Slovenski šolarji se bolj kot njihovi vrstniki iz tujine počutijo obremenjene s šolo. Vedno bolj pa so s šolo tudi nezadovoljni, kar lahko pusti hujše posledice na njihovi duševnosti in vodi k odklonskemu vedenju.
Nekateri otroci se ne veselijo prihajajočih poletnih počitnic saj jih je strah višjega razreda in strožjega režima ocenjevanja, ki sledi. Po poročanju Dnevnika, naj bi se z ocenami obremenjevali že otroci v drugem razredu osnovne šole.
Stresen mesec maj
Največ preverjanj znanja se zvrsti prav meseca maja, takrat pa so šolarji tudi pod največjim stresom. To opažajo tudi socialni delavci. Pred njihovimi vrati čakajo učenci, ki rabijo pomoč tako pri organizaciji učenja kot pri učenju samem. Problem pa svetovalni delavci pogosto vidijo tudi v tem, da se otroci ne učijo sproti.
Težave mladostnikov
Tudi mednarodna raziskava o Z zdravjem povezanem vedenju v šoli iz leta 2010 je nakazala na stiske slovenskih šolarjev. Že mladostniki pri petnajstih letih imajo težave z nespečnostjo, čustvi, vedenjem, odnosi, hitro jezo, agresivnostjo in skrbmi. Izmed sodelujočih slovenskih mladostnikov v raziskavi jih ima približno dvajset odstotkov težave z nespečnostjo, nervozami in razdražljivostjo.
Najpogostejši povzročitelji stresa pri učencih so: spraševanje, preizkusi znanja, prvi šolski dan, ponavljajoči se neuspehi, govorni nastopi, spreminjanje pogojev in meril ocenjevanja, konfliktni odnosi z učitelji ter sošolci.
Zaradi česa takšna preobremenjenost?
Otroci so preobremenjeni zaradi vse večjega pritiska in pričakovanj s strani staršev kot tudi učiteljev in samih sebe. Počutijo se pod nenehnim pritiskom in tekmovalnostjo. Ves čas se morajo dokazovati, ta potreba pa je družbeno spodbujena in ustvarjena. Starši ne smejo kritizirati uspeha in ocen, ampak morajo otroka vzpodbujati in mu nuditi oporo.
Z ocenami pa so učenci predvsem v srednjih šolah preobremenjeni tudi zato, ker te predstavljajo glavno merilo pri vpisovanju na fakultete.
Izkazalo se je, da so najbolj nezadovoljni otroci stari med enajst in trinajst let. V primerjavi z drugimi državami spadajo med tiste z največjo stopnjo nezadovoljstva s šolo.
Stres
Psihologi opozarjajo, da starši ne smejo biti preveč zaščitniški, saj otrok ne bodo mogli vedno obvarovati pred slabim.
Morajo se čim prej naučiti spoprijemanja s težavami. Če so otroci pod rahlim stresom ni s tem nič narobe kajti to vodi do uspeha. Sprijazniti se morajo s tem, da je šola na prvem mestu.
Učitelji pa bi morali otroke spodbujati in jim pomagati. Veliko učiteljev ne prepozna težav pri učencih. Otrok morda trpi za psihotično motnjo, učitelji pa si to razlagajo kot vzgojni problem, zato vztrajajo pri trdi roki in ne ločijo lenih učencev od tistih z dejanskimi problemi.
Snov brez smisla
Svoje mnenje je za Dnevnik podal tudi kritik sodobne devetletke dr. Kristijan Musek Lešnik. ''Šolske vsebine so neživljenjske in brez pravega smisla. Učitelji svoje delo opravljajo ker ga morajo, ne ker bi si to želeli in na ta način snov tudi predajajo učencem.''