Osebna izkaznica

Ustanovitev: 1.1.1995
Površina: 64 km2 44 ha 29 arov
Nadmorska višina: 190 m
Naselja: Murska Sobota, Bakovci, Černelavci, Krog, Satahovci, Kupšinci, Markišavci, Nemčavci, Polana, Pušča, Rakičan, Veščica
Prebivalci: 20.266 (september 2003)

Občinski praznik: Občinski praznik Mestne občine Murska Sobota se praznuje 16. julija in je povezan z datumom listine iz leta 1348, v kateri s prvič omenja kraj z imenom Muraszombatha. Kraj se v listini omenja dvakrat in sicer v zvezi z župnikom Jakobom iz Murske Sobote in v zvezi z državno cesto, ki povezuje mesto Radgono z Mursko Soboto. (E.Nagy, Codex diplomaticus hungaricus Andegavensis /listine anžujske dobe/, V, 1887, 212, 214)

Grb: Grb mesta Murska Sobota je bil leta 1996 izbran na javnem natečaju, njegov avtor pa je akademski slikar Sandi Červek. Grb na sodoben način povzema podobo ravninskega mesta, ki se kot srebrna črta blešči na robu horizonta nad katerim vzhaja in zahaja sonce. Tri sonca v grbu povezujejo sodobnost s srednjeveško zgodovino in so v podobi treh zlatih krogel tudi del legende o zavetniku mesta Sv. Nikolaju. Z zavetniki pa so povezani tudi tradicionalni sejmi, med katerimi še posebej izstopa Miklošev (Nikolajev) sejem, 6. decembra.

O Murski Soboti

Mestna občina Murska Sobota je bila ustanovljena leta 1994 in obsega mesto Mursko Soboto z okoliškimi kraji Bakovci, Černelavci, Krog, Kupšinci, Markišavci, Nemčavci, Polana, Rakičan, Satahovci in Veščica. Razprostira se sredi slovenskega panonskega sveta med reko Muro in porečjem reke Ledave ter šteje danes okrog 20 000 prebivalcev.

Na prodnatem ledavskem obrežju se je na stičišču magistralnih in regionalnih cest razvilo mesto Murska Sobota, ki je zaradi svojih upravnih in sodnih funkcij, številnih podjetij, bank, trgovskih centrov ter šolskih, zdravstvenih in kulturnih ustanov, postalo središče t.i. pomurske regije.

Vsi kraji današnje mestne občine so srednjeveškega izvora saj se v virih omenjajo že v 13. in 14. stol., mestne pravice pa si je tedaj pridobila le Murska Sobota. Arhitekturno dediščino minulih stoletij ohranjajo župna cerkev sv. Nikolaja in renesančni dvorec z angleškim parkom v Murski Soboti ter podeželski baročni dvorec sredi rakičanskega parka. Jedro današnje urbane podobe mesta izvira iz druge polovice 19.stol., nekdaj tipično panonsko naselje pa so močno spremenili gradbeni posegi zadnjih desetletij.

Bogastvo kulturne tradicije in raznolikost sodobne umetniške ustvarialnosti spoznamo v kulturnih ustanovah ter v bogatem programu kulturnih prireditev. Številni rekreacijski in športni objekti nudijo pestro možnost izrabe prostega časa, za raznovrstno kulinariko skrbijo daleč naokoli znani gostinski lokali, trgovsko ponudbo pa dopolnjujejo tradicionalni kramarski sejmi v Murski Soboti.